{"id":8031,"date":"2021-08-23T14:08:25","date_gmt":"2021-08-23T12:08:25","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/osamljena-zena\/"},"modified":"2021-08-23T14:32:10","modified_gmt":"2021-08-23T12:32:10","slug":"osamljena-zena","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/osamljena-zena\/","title":{"rendered":"Osamljena \u017eena"},"content":{"rendered":"

zgodba
Osamljena \u017eena <\/strong>se odvija v Kolkati proti koncu devetnajstega stoletja. Bengalska renesansa je na vi\u0161ku in Indija pod britansko nadvlado. Film govori o Charulati, inteligentni in lepi Bhupatijevi \u017eeni brez otrok. Bhupati ureja in izdaja politi\u010dni \u010dasopis; je bengalski intelektualec iz vi\u0161jega sloja, ki se vneto zanima za politiko in gibanje za osvoboditev, Charu pa zanimajo umetnost, knji\u017eevnost in poezija. \u010ceprav Bhupati ljubi svojo \u017eeno, zanjo ne najde \u010dasa in tako se osamljena dolgo\u010dasi v hi\u0161i, ki jo vodi cela vojska slu\u017ein\u010dadi. Bhupati povabi Charulatinega starej\u0161ega brata in njegovo \u017eeno, da se preselita k njima, saj ho\u010de ubla\u017eiti \u017eenin dolg\u010das. Brat mu pomaga voditi zalo\u017eni\u0161tvo in tiskarno, njegova nor\u010dava in neolikana \u017eena pa ni primerna dru\u017eba za ob\u010dutljivo in pametno Charu. Srebrni medved v Berlinu.<\/p>\n

\u00bbMoj najbolj brezhiben film.\u00ab
– Satyajit Ray<\/p>\n

zanimivosti
Osamljena \u017eena<\/strong> je bila digitalno restavrirana z uporabo izvirnih 35-mm negativov s snemanja. Restavrirana razli\u010dica je bila premierno prikazana leta 2013 v sekciji Klasiki na Filmskem festivalu v Cannesu.<\/p>\n

\u00bbZ osredoto\u010danjem na notranje \u017eivljenje in \u010dlove\u0161ka razmerja kot temelje dru\u017ebenih in politi\u010dnih sistemov je Ray nadaljeval humanisti\u010dno izro\u010dilo Rabindranatha Tagoreja. \u0160tudiral je na univerzi v Santiniketanu, ki jo je ustanovil Tagore, in bil pesniku blizu v njegovih zadnjih letih. Svoj dolg do Tagoreja je potrdil z liri\u010dnim dokumentarcem o pesniku in s filmi, ki jih je posnel po njegovih zgodbah: Tri h\u010dere<\/strong> (Teen Kanya<\/strong>), Osamljena \u017eena<\/strong> in Ghare Bahire<\/strong>. Tako kot je bil za Raya zgled Tagore, je Ray sam postal vzor pomembnim filmskim ustvarjalcem, kakr\u0161ni so Shyam Benegal, M.S. Sathyu in G. Aravindan. Ti so se od njega u\u010dili, kako v majhnih dru\u017einskih zgodbah razkriti delovanje ve\u010djih politi\u010dnih in kulturnih sil.\u00ab
– Satti Khanna<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bb[Tagorejeva novela, na kateri temelji film] ima v sebi nekaj zahodnja\u0161kega in enako seveda velja tudi za film. Zato lahko precej utemeljeno govorim o Mozartu v povezavi z Osamljeno \u017eeno<\/strong>. \/\u2026\/ [Kljub temu pa] je film pod povr\u0161jem doma\u010dnosti poln detajlov, ki so [zahodnemu gledalcu] nedostopni. Drobci pesmi, literarnih namigov, podrobnosti iz doma\u010dega okolja, ves prizor, v katerem Charu in njen ljubljeni Amal govorita v aliteracijah \u2026 vse to daje filmu kompleksnost, ki zahodnemu gledalcu uide \u2013 ta je namre\u010d preve\u010d zaposlen z zapletom, liki, moralnimi in filozofskimi vidiki zgodbe ter povr\u0161inskim pomenom podob . \/\u2026\/ Edini film, ki bi ga naredil povsem enako, \u010de bi ga moral posneti \u0161e enkrat, je Osamljena \u017eena<\/strong>.\u00ab
– Satyajit Ray<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
\u00bbKdor ni videl Rayevih filmov, \u017eivi na tem svetu, ne da bi videl sonce ali luno.\u00ab
– Akira Kurosawa<\/p>\n

Re\u017eiser, producent, scenarist, skladatelj, pisatelj in grafi\u010dni oblikovalec Satyajit Ray (Kolkata 1921\u20131992) sodi med velikane svetovnega filma. Odra\u0161\u010dal je v eminentni umetni\u0161ki dru\u017eini in \u0161tudiral ekonomijo na univerzi Presidency. Kasneje je obiskoval Kala Bhavan, umetni\u0161ko \u0161olo na Tagorejevi univerzi. Leta 1943 se je pred koncem petletnega \u0161olanja vrnil v Kolkato in se kot grafi\u010dni oblikovalec zaposlil v britanski ogla\u0161evalski agenciji. V nekaj letih se je povzpel do slu\u017ebe umetni\u0161kega direktorja. Leta 1947 je ustanovil prvo filmsko dru\u0161tvo v Kolkati, leta 1955 pa posnel svoj prvenec, Pesem ceste<\/strong> (Pather Panchali<\/strong>). Film mu je prinesel glavno nagrado na festivalu v Cannesu ter sloves prvega in najpomembnej\u0161ega mednarodno priznanega indijskega filmskega ustvarjalca. Pesem ceste je skupaj z Nepremaganimi<\/strong> (Aparajito<\/strong>, 1956) in Apujevim svetom<\/strong> (Apur Sansar<\/strong>, 1959) postala znana kot del tako imenovane ‘trilogije o Apuju’. Ray je kasneje ustvaril \u0161e ve\u010d kot trideset filmov.<\/p>\n

Leta 1978 je organizacijski odbor Berlinskega filmskega festivala Satyajita Raya uvrstil med tri najbolj\u0161e re\u017eiserje vseh \u010dasov. V letu 1992 je Ray prejel \u010dastno nagrado Ameri\u0161ke filmske akademije za \u017eivljenjsko delo \u00bbza izjemno obvladovanje filmske umetnosti in globoko \u010dlovekoljuben pristop, ki je pustil neizbrisen pe\u010dat filmskim ustvarjalcem in gledalcem po vsem svetu\u00ab.<\/p>\n

Slovenska kinoteka je leta 2004 v okviru retrospektive Od Bollywooda do Raya: velike retrospektive indijskega klasi\u010dnega in popularnega filma<\/strong> predstavila trinajst filmov Satyajita Raya.<\/p>\n

Izbrana filmografija: Pesem ceste<\/strong> (Pather Panchali<\/strong>), Nepremagani<\/strong> (Aparajito<\/strong>), Glasbeni salon<\/strong> (Jalsaghar<\/strong>), Apujev svet<\/strong> (Apur Sansar<\/strong>), Boginja<\/strong> (Devi<\/strong>), Rabindranath Tagore<\/strong>, Tri h\u010dere<\/strong> (Teen Kanya<\/strong>), Velemesto<\/strong> (Mahanagar<\/strong>), Osamljena \u017eena (Charulata<\/strong>), Kapurush<\/strong>, Nayak<\/strong>, Dnevi in no\u010di v gozdu<\/strong> (Aranyer Din Ratri<\/strong>), Tekmec<\/strong> (Pratidwandi<\/strong>), Dru\u017eba z omejeno odgovornostjo<\/strong> (Seemabaddha<\/strong>), \u0160ahista<\/strong> (Shatranj Ke Khiladi<\/strong>), Dom in svet<\/strong> (Ghare-Baire<\/strong>), Sovra\u017enik ljudstva<\/strong> (Ganashatru<\/strong>), Agantuk<\/strong>.<\/p>\n

\u00a0kritike<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ vzajemna igra prefinjenosti in preprostosti je izredna.\u00ab
– Penelope Houston, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ zaslu\u017ei si mesto med najve\u010djimi filmskimi deli vseh \u010dasov.\u00ab
– Hindusthan Standard<\/em><\/p>\n

\u00bb\u0160e en nepozaben Rayev film.\u00ab
– The Statesman<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm za svetovno ob\u010dinstvo.\u00ab
– Cine Advance<\/em><\/p>\n

\u00bbOb\u010dutljiva tema, izpeljana na briljanten na\u010din.\u00ab
– Journal of the Film Industry<\/em><\/p>\n

\u00bbOsamljena \u017eena<\/strong> je lepota, ujeta na celuloid, ustvarjena, da privabi solze iz gledal\u010devih o\u010di.\u00ab
– The Sunday Standard<\/em><\/p>\n

\u00bb‘Calm Without, Fire Within’<\/em>, naslov Rayevih esejev o japonskem filmu, bi se prav tako dobro podal Osamljeni \u017eeni<\/strong> (kot je opazil bengalski kritik Chidananda Das Gupta). \u010custvene viharje, ki pre\u017eijo pod povr\u0161jem, razkrivajo namigi in prikrite geste, be\u017eni pogledi in del\u010dki pesmi \u2013 ti pogosto izdajajo \u010dustva, ki jih liki sami le delno prepoznavajo.\u00ab
– Philip Kemp<\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ nobeno na\u0161tevanje mizanscenskih draguljev ne bi moglo izraziti bogastva karakterizacije in tiste osupljive miline in \u017eara, ki ju re\u017eiserju uspe privabiti iz igralcev. \/\u2026\/ [Osamljena \u017eena<\/strong>] presega vse, kar je Ray kadarkoli dosegel.\u00ab
– Richard Roud<\/p>\n

\u00bbTagorejeva novela Nastanirh<\/em>, na kateri temelji scenarij, se kon\u010da z bengalsko besedo thak<\/em> (\u00bbpusti\u00ab). V iskanju enako pomenljive filmske re\u0161itve Ray zaklju\u010di film s presenetljivim zamrznjenim posnetkom, ki spominja na <\/em>Truffautovih \u0160tiristo udarcev<\/strong> (1959): ujeta v zaustavljen trenutek, iz katerega ni mo\u010d pobegniti, Charu in Bhupati drug proti drugemu iztegujeta roke v tihem spoznanju.\u00ab
– Neel Chaudhure, Senses of Cinema<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Podobno kot v filmu Ghare Baire Satyajit Ray v Osamljeni \u017eeni raziskuje prve pojave sodobne \u017eenske v vi\u0161jih dru\u017ebenih slojih kolonialne Indije. Brez slepe\u010dih tehnik in z minimalnimi dialogi razkriva najintimnej\u0161a \u010dustva in misli svojih likov. V filmu sli\u0161imo premalo cenjeno glasbo, ki jo je spisal re\u017eiser sam.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":206004,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8031"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/206004"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8031"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}