{"id":8013,"date":"2020-05-14T09:43:56","date_gmt":"2020-05-14T07:43:56","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/epizoda-v-zivljenju-zbiralca-zeleza\/"},"modified":"2020-05-14T10:02:15","modified_gmt":"2020-05-14T08:02:15","slug":"epizoda-v-zivljenju-zbiralca-zeleza","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/epizoda-v-zivljenju-zbiralca-zeleza\/","title":{"rendered":"Epizoda v \u017eivljenju zbiralca \u017eeleza"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Romsko naselje dale\u010d od urbanih sredi\u0161\u010d Bosne in Hercegovine. Nazif pre\u017eivlja dru\u017eino z zbiranjem odpadnega \u017eeleza, njegova nose\u010da \u017eena Senada pa skrbi za dom in h\u010derki. Ko se Nazif nekega dne vrne z dela, najde Senado v bole\u010dinah. Izposodi si avto in jo odpelje v najbli\u017eji zdravstveni dom. Zdravnik jima pove, da je plod mrtev, in ju nemudoma napoti v bolni\u0161nico v Tuzlo. A ker Senada nima urejenega zdravstvenega zavarovanja, ju v bolni\u0161nici zavrnejo in nazadnje sta se prisiljena vrniti domov. Naslednjih deset dni mora Nazif narediti vse, kar je v njegovi mo\u010di, da bi re\u0161il \u017eenino \u017eivljenje \u2026<\/p>\n

Danis Tanovi\u0107, dobitnik oskarja za Nikogar\u0161njo zemljo<\/strong>, je po zgodbi iz \u010drne kronike posnel ganljivo dokudramo, v kateri romska dru\u017eina odigra epizodo iz lastnega \u017eivljenja. Velika nagrada \u017eirije in nagrada za najbolj\u0161ega igralca v Berlinu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbFilm je rekonstrukcija resni\u010dnih dogodkov, njegov namen pa je opozoriti na diskriminacijo, s katero se v Bosni in Hercegovini sre\u010dujejo pripadniki manj\u0161in, zlasti \u010dlani romskih skupnosti. Mislim, da je bilo to zgodbo treba posneti; ne le zato, da spro\u017eimo diskusije o na\u0161i dru\u017ebi in o vseh oblikah njene odtujenosti in diskriminacije, ampak tudi zato, da \u010dustveno dojamemo, kak\u0161ne stiske do\u017eivljajo ljudje na obrobju in da se vpra\u0161amo: Kak\u0161ni ljudje smo postali? Ali je mogo\u010de, da petnajst let po vojni, v kateri sem bil vsakodnevno pri\u010da neverjetnemu pogumu in po\u017ertvovalnosti in v kateri so ljudje tvegali svoja \u017eivljenja, da bi pomagali neznancu v stiski, zdaj \u017eivimo v dru\u017ebi, ki ogro\u017eenim obra\u010da hrbet ter se pretvarja, da ne vidi grozot, ki nas obdajajo? Noben sistem ni ne\u010dlove\u0161ki, dokler so med nami dobri ljudje. \/\u2026\/ O Senadinem primeru sem bral v krajevnih \u010dasopisih nekje okoli bo\u017ei\u010da leta 2011. Zgodba me je zelo razjezila, zato sem takoj poklical prijateljico in producentko Amro Bak\u0161i\u0107 ter jo vpra\u0161al, ali je sli\u0161ala za dogodek. Odlo\u010dila sva se, da v vas po\u0161ljeva nekoga, ki bo stvar preveril. Nekaj dni kasneje, potem ko sva dobila potrditev, sem \u0161el tja \u0161e sam. Sre\u010dal sem par in takoj za\u010dutil njuno toplino in gostoljubnost. Ko sem jima povedal, da bi rad o njuni izku\u0161nji posnel nekak\u0161en film, sta se malce ustra\u0161ila. V tistem trenutku \u0161e sam nisem bil prepri\u010dan, kako naj povem to zgodbo. \/\u2026\/ \u010cez nekaj dni sem se vrnil v vas in predlagal paru, Nazifu in Senadi, da ves dogodek rekonstruiramo. Vpra\u0161al sem ju, ali bi bila v filmu pripravljena igrati sama sebe. Sprva nista bila prepri\u010dana, potem pa sem jima povedal, da tudi sam nisem \u0161e nikoli delal \u010desa podobnega in da v najslab\u0161em primeru filma ne bomo pokazali nikomur. A da bi vseeno rad poskusil. Po nekaj dneh smo se spet sestali in takrat sta privolila. Nisem prav vedel, kaj bo nastalo, a \u010dutil sem, da ta film moram posneti. \/\u2026\/ Gre za resni\u010dno zgodbo in res sem se trudil, da bi ji ostal kar najbolj zvest. Vse prizore mi je opisal Nazif, potem pa smo jih odigrali tako, kot se jih je spominjal. Brez scenarija. In nobene potrebe nisem \u010dutil, da bi dogodke naredil bolj dramati\u010dne, saj so bili \u017ee tako ali tako neverjetni. \/\u2026\/ Film sem posnel povsem instinktivno, nisem ga na\u010drtoval. Resni\u010dno verjamem v instinkt. Po vseh teh letih sem spoznal, da re\u017eirati pravzaprav pomeni podajati svoj pogled na svet. Vsakogar lahko nau\u010di\u0161 osnovnih tehni\u010dnih postopkov, vse drugo pa je le tvoj ob\u010dutek, ki ga ima\u0161 ali pa ne. In tako vidim svet jaz.\u00ab
– Danis Tanovi\u0107, re\u017eiser<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Danis Tanovi\u0107 se je rodil leta 1969 v Zenici in odra\u0161\u010dal v Sarajevu, kjer je \u0161tudiral re\u017eijo na Akademiji scenskih umetnosti. Leta 1992 je bil zaradi obleganja Sarajeva prisiljen prekiniti \u0161tudij in naslednji dve leti je pre\u017eivel na boji\u0161\u010du s kamero v roki. Leta 1994 je emigriral v Belgijo, kjer je \u0161tudij nadaljeval na bruseljski filmski in gledali\u0161ki \u0161oli INSAS. Njegov debitantski igrani film Nikogar\u0161nja zemlja<\/strong> (Ni\u010dija zemlja<\/strong>, 2001) je prejel ve\u010d kot \u0161tirideset mednarodnih nagrad, med njimi oskarja in zlati globus za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film ter nagrado za najbolj\u0161i scenarij v Cannesu. Sledila sta \u0161e dva filma z vojno tematiko: Cirkus Columbia <\/strong>(2010) z Mikijem Manojlovi\u0107em in Miro Furlan ter Tria\u017ea <\/strong>(Triage<\/strong>, 2009) s Colinom Farrellom. Leta 2005 je po scenariju pokojnega Krzysztofa Kieslowskega z Emmanuelle B\u00e9art v franco\u0161\u010dini posnel film Pekel<\/strong> (L\u2019Enfer<\/strong>, <\/strong>2005). Epizoda v \u017eivljenju zbiralca \u017eeleza <\/strong>je njegov peti celove\u010derec. Trenutno \u017eivi u Sarajevu, kjer predava re\u017eijo na Akademiji scenskih umetnosti. <\/strong><\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbTanovi\u0107ev peti celove\u010derni film \/\u2026\/ je prav verjetno njegovo umetni\u0161ko in \u010dustveno najprepri\u010dljivej\u0161e delo doslej. \/\u2026\/ Re\u017eiserjevo ogor\u010denje nad razmerami v domovini in njihovimi posledicami za preprostega \u010dloveka je v tej siloviti naturalisti\u010dni pripovedi skorajda fizi\u010dno otipljivo. A ne gre zgolj za primer dru\u017ebeno anga\u017eiranega filma, pa\u010d pa za humanisti\u010dno zgodbo, ki poka\u017ee, kako je dober \u010dlovek za svojo dru\u017eino pripravljen narediti vse. Prav zato film deluje tako prepri\u010dljivo, re\u017eiserju pa gre priznanje, ker je tako ve\u0161\u010de podal univerzalno zgodbo z izrazito lokalnim tonom. Tanovi\u0107ev pristop sledi jugoslovanskemu \u010drnemu valu poznih \u0161estdesetih in delom \u017delimirja \u017dilnika, Du\u0161ana Makavejeva in \u017divojina Pavlovi\u0107a \/\u2026\/, \u010deprav njegov namen nedvomno ni bil posnemanje starih mojstrov. Ustvaril je svoj najbolj\u0161i film doslej, ki zasen\u010di celo njegovo z oskarjem nagrajeno Nikogar\u0161njo zemljo<\/strong> in intenzivni Pekel<\/strong> \/\u2026\/.\u00ab
– Vladan Petkovi\u0107, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm, posnet v neolep\u0161anem, v\u00e9rit\u00e9<\/em> slogu pred mra\u010dno kuliso bosanske zime, obravnava svoje subjekte z velikim so\u010dutjem ter naslika intimen, so\u010duten portret dostojanstva sredi krize. Neprofesionalni igralci prispevajo prepri\u010dljivo pristnost, dejstvo, da podo\u017eivljajo lastno no\u010dno moro, pa le \u0161e pove\u010da \u010dustveno mo\u010d Tanovi\u0107eve ostre dru\u017ebene kritike.\u00ab
– Dimitri Eipides, Filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00bbNa trenutke se nam skoraj zazdi, da gledamo bosanski rimejk filma Na sledi o\u010detu<\/strong> (Winter’s Bone<\/strong>). \/\u2026\/ Epizoda v \u017eivljenju zbiralca \u017eeleza<\/strong> je v svojem jedru univerzalna \u010dlove\u0161ka zgodba, surova in mo\u010dna dru\u017einska drama z ostrino besnega politi\u010dnega protesta.\u00ab
– Stephen Dalton, The<\/em> Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbNi\u010d manj prepri\u010dljiv kot Tanovi\u0107eva priznana (\u010deprav zelo druga\u010dna) Nikogar\u0161nja zemlja<\/strong>. \/\u2026\/ \u0160okantna, navdu\u0161ujo\u010de nesentimentalna obto\u017eba na\u010dina, na katerega v dana\u0161nji Evropi ravnajo z revnimi, natan\u010dneje \u2013 z Romi.\u00ab
– Geoff Andrew, Londonski filmski festival<\/p>\n

\u00bbTanovi\u0107eva ganljiva socialrealisti\u010dna drama, ravno tako neposredna kot njen gostobesedni naslov, na zadr\u017ean in nevsiljiv na\u010din razkrije stiske siroma\u0161ne romske dru\u017eine. \/\u2026\/ Kakor v filmu Samo veter<\/strong> \/\u2026\/, ki je bil prav tako posnet v romskem naselju, so liki opisani s spo\u0161tovanjem, film pa se izogne kli\u0161ejem, kot so divja romska glasba, kaoti\u010dni plesi in slikovite no\u010dne zabave ob tabornem ognju. Pri\u010da smo predvsem vsakdanjemu \u017eivljenju protagonistov in njihovi \u010dlove\u010dnosti.\u00ab
– Alissa Simon, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm ne ostane pri preprostem sociolo\u0161kem primeru (prikazati te\u017eko \u017eivljenje prezrtih), ampak se dvigne na raven neizprosne drame, ki razkrije divji politi\u010dni bes.\u00ab
– Pierre-Edouard Peillon, Critikat.com<\/em><\/p>\n

\u00bbCin\u00e9ma v\u00e9rit\u00e9<\/em>, posnet s sijajnim ob\u010dutkom za dramati\u010dno napetost.\u00ab
– Marie-No\u00eblle Tranchant, Le Figaroscope<\/em><\/p>\n

\u00bbNapet kot triler, pretresljiv, a brez patosa, mojstrski od za\u010detka do konca \u2013 film je pravi biser.\u00ab
– Marie-Elisabeth Rouchy, T\u00e9l\u00e9Cin\u00e9Obs<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ osupljiv in vznemirjujo\u010d dolgometra\u017eec z neizprosnim dramskim razvojem, ki prikli\u010de v spomin vrhunce neorealizma \/\u2026\/.\u00ab
– Marc Semo, Lib\u00e9ration<\/em><\/p>\n

\u00bbKo je spoznal to romsko dru\u017eino, da bi posnel dokumentarec o njih, je ugotovil, da so tako filmi\u010dni, da raje poskusil z rekonstrukcijo, in tako so odigrali sami sebe. Proti pri\u010dakovanjem je nastal neponovljivi film, ki je tako zaradi ostre dru\u017ebene kritike kot tudi pristnega filmskega izraza upravi\u010deno po\u017eel vrsto nagrad. In si zaslu\u017ei ogled.\u00ab
– Igor Harb, Vikend<\/em><\/p>\n

\u00bbToda oblasti se \u0161e naprej v Bosni, pa tudi drugod, recimo pri nas obna\u0161ajo tako, kot da so vse te grozote le fikcije, le magi\u010dni realizem. Nazif seje boril v vojni. Njegov brat je v tej vojni padel njegova \u017ertev je bila zaman. Epizoda<\/strong>, film o nikogar\u0161njih ljudeh, ki bi mu prikimal tako \u017delimir \u017dilnik kot \u017divojin Pavlovi\u010d, je reality check Nikogar\u0161nje zemlje<\/strong>, toda take sle po sre\u010di in \u017eivljenju zlepa ne boste videli.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

zgodbaRomsko naselje dale\u010d od urbanih sredi\u0161\u010d Bosne in Hercegovine. Nazif pre\u017eivlja dru\u017eino z zbiranjem odpadnega \u017eeleza, njegova nose\u010da \u017eena Senada pa skrbi za dom in h\u010derki. Ko se Nazif nekega dne vrne z dela, najde Senado v bole\u010dinah. Izposodi si avto in jo odpelje v najbli\u017eji zdravstveni dom. Zdravnik jima pove, da je plod mrtev,<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8014,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8013"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8014"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8013"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}