{"id":8011,"date":"2022-02-01T09:27:32","date_gmt":"2022-02-01T08:27:32","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/slika-ki-je-ni\/"},"modified":"2022-02-01T09:28:30","modified_gmt":"2022-02-01T08:28:30","slug":"slika-ki-je-ni","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/slika-ki-je-ni\/","title":{"rendered":"Slika, ki je ni"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u00bbNa svetu je toliko podob, da se nam zdi, da smo videli vse, razmislili o vsem. \u017de ve\u010d let i\u0161\u010dem sliko, ki manjka. Fotografijo, ki so jo med letoma 1975 in 1979, v \u010dasu svojega vladanja Kambod\u017ei, posneli Rde\u010di Kmeri. Slika sama seveda \u0161e ne dokazuje mno\u017ei\u010dnega pokola, pripravi pa nas k razmi\u0161ljanju. K ustvarjanju zgodovine. Zaman sem jo iskal po arhivih, v dokumentih, na kambo\u0161kem pode\u017eelju. Zdaj vem: ta slika mora manjkati \u2026 pravzaprav je sploh nisem iskal. Mar ne bi bila obscena in brez pomena? Zato sem jo ustvaril sam. Kar vam ponujam danes, ni neka dolo\u010dena podoba ali iskanje ene same podobe, to je podoba nekega iskanja: iskanja, ki ga omogo\u010da film. Nekatere slike morajo vedno manjkati in neprestano jih morajo nadome\u0161\u010dati druge: v tem gibanju so \u017eivljenje, boj, bole\u010dina in lepota, \u017ealost izgubljenih obrazov in razumevanje tega, kar je neko\u010d bilo. V\u010dasih plemenitost, celo pogum \u2013 a pozabljenje nikoli.\u00ab<\/p>\n

Re\u017eiser se s pomo\u010djo miniaturnih glinenih figuric in drobcev arhivskih posnetkov vra\u010da v \u010das svojega otro\u0161tva ter nam pri\u010dara nepozabno podobo nepredstavljivega: \u017eivljenja in smrti v \u010dasu Pol Potovega re\u017eima Rde\u010dih Kmerov. Slika, ki je ni<\/strong> je bila premierno prikazana na festivalu v Cannesu, kjer je prejela glavno nagrado v sklopu Posebni pogled, nominirana pa je tudi za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ Slika, ki je ni<\/strong> je zelo oseben film; pripoveduje o obdobju mojega \u017eivljenja, ko sem bil \u0161e otrok. Ideja, da lahko \u017eivljenje znova obudimo z glino, s pomo\u010djo vode in sonca, mi je odprla nove mo\u017enosti za raziskovanje filma. \/\u2026\/ Snemali smo \u017ee leto in pol, ko sem dobil zamisel o glineni figurici, o \u017eivljenju, ki pride iz zemlje. Vse sem spremenil. Takoj lahko vidite, kako mo\u010dne, kako poeti\u010dne so te podobe. Gre za kipce odraslih, ki pa so videti, kot bi jih naredili otroci. Samo veliki umetniki \u2013 Chagall, Kandinski, v\u010dasih Picasso, Mir\u00f3 \u2013 znajo ustvariti slike, ki so videti kot otro\u0161ke in so hkrati tako lepe. Mislim, da so v sebi ohranili nekaj iz svojega otro\u0161tva, tisto nedol\u017enost, ki jo vsak dan pomalem izgubljamo. \/\u2026\/ to je nekaj, kar preprosto mora\u0161 narediti: poro\u010dati ne o grozi, ampak o dostojanstvu in \u010dlove\u010dnosti ljudi, ki so umrli. \/\u2026\/ umetnik prispeva ve\u010d kot le pri\u010devanje: umetnik prinese domi\u0161ljijo, ustvarjalnost, idejo, kako se boriti proti totalitarizmu. Film sem posnel, ker \u017eelim, da bi ta zgodba pripadala vsem. To je moja zgodba, posneti sem jo moral jaz, a kar se je dogajalo v Kambod\u017ei, se je dogajalo povsod. \/\u2026\/ Na\u0161e delo ni delo zgodovinarjev. Njihov pristop je zelo znanstven. V\u010dasih celo zavra\u010dajo pri\u010devanja. Tudi sodstvo v primeru genocida ne more re\u0161iti vsega, sodniki ne morejo najti vse resnice. Ne obstaja le ena resnica. Filma sem se lotil, ker gre le za mojo resnico in ne za resnico vseh. Menim pa, da se lahko umetnost \u2013 knjige in filmi \u2013 kosa z delom zgodovinarjev in sodstva. Film namre\u010d ljudem odpre nove mo\u017enosti. Ko ga gledajo, ga gledajo skupaj z drugimi, se pogovarjajo … V trenutku postanejo druga\u010dni. \/\u2026\/ Ko sem za\u010del gledati in delati filme, sem sprva verjel, da lahko film ujame resni\u010dnost. \/\u2026\/ Veliko \u010dasa sem porabil, da bi v podobi na\u0161el resnico. Trideset let kasneje lahko povem, da v filmu ni resnice, so le na\u0161i ob\u010dutki \u2013 film nas lahko pripelje na pot, na zelo dolgo popotovanje proti resnici. In to je veliko. Resnica je tisto, kar ob\u010dutimo po ogledu filma, ne pa podoba sama.\u00ab
– <\/strong>Rithy Panh, re\u017eiser in soscenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Rithy Panh se je rodil v Phnom Penhu leta 1964. Ko je bil star enajst let, so Rde\u010di Kmeri njegovo dru\u017eino poslali v delovno tabori\u0161\u010de, kjer so zaradi iz\u010drpanosti ali podhranjenosti vsi njegovi bli\u017enji izgubili \u017eivljenje. Leta 1979 je petnajstleten zbe\u017eal na Tajsko in se \u0161e istega leta zna\u0161el v Parizu. Tam se je za\u010del zanimati za film in kasneje diplomiral na filmski \u0161oli IDHEC (Institut des Hautes Etudes Cin\u00e9matographiques, danes F\u00e9mis). \u017divljenje pod Rde\u010dimi Kmeri in zapu\u0161\u010dina njihovega re\u017eima sta postali glavni temi njegovih del. Leta 1989 je debitiral s filmom Site 2<\/strong>, ki mu je sledil niz dokumentarcev o \u017eivljenju v Kambod\u017ei. Po vrnitvi v domovino je postal vodilna osebnost tamkaj\u0161nje industrije dokumentarnega filma. Je tudi ustanovitelj in direktor kambo\u0161ke organizacije Bophana: Audiovisual Resource Center, katere cilj je ohranjati zgodovino kambo\u0161kega filma in fotografije. Med njegove mednarodno priznane filme sodita zlasti S-21, la machine de mort Khm\u00e8re rouge<\/strong> (2003) in Duch, le ma\u00eetre des forges de l’enfer<\/strong> (2011).<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbEden tistih filmov leto\u0161njega [Newyor\u0161kega filmskega] festivala, ki jih ne smete zamuditi. \/\u2026\/ Film, ki vas bo vznemiril in na trenutke \u0161okiral \u2013 deloma avtobiografija deloma obto\u017eba \u2013, zapolnjuje vrzel, ki jo naka\u017ee naslov: ustvari podobo norosti, natan\u010dneje, vladavino Rde\u010dih Kmerov v Kambod\u017ei v sedemdesetih letih. \/\u2026\/ Re\u017eiser z izjemno eleganco pripoveduje svojo zgodbo in zgodbo opusto\u0161ene de\u017eele, pri tem pa uporabi arhivsko vizualno gradivo, pretresljivo intimno naracijo \/\u2026\/ in majhne glinene figure, ki \/\u2026\/ postanejo dvojniki mo\u0161kih, \u017eensk in otrok, podvr\u017eenih nepredstavljivim grozotam.\u00ab
– Manohla Dargis, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbSkrajno mra\u010dne zgodbe, kakr\u0161na je Panhova, lahko delujejo nekoliko more\u010de, a raven abstrakcije, ki jo prina\u0161ajo te negibne diorame, nekako naredi njegove spomine \/\u2026\/ \u0161e bolj ganljive. \/\u2026\/ Brutalne zgodovine svoje de\u017eele se je Panh lotil \u017ee ve\u010dkrat \/\u2026\/, a kakor je Maus<\/em> Arta Spiegelmana (ki opisuje holokavst z mi\u0161mi v vlogi \u017didov in ma\u010dkami v vlogi nacistov) na\u0161el na\u010din, da bralce prebudi iz njihovega udobja zgodovinske no\u010dne more, to uspe tudi Sliki, ki je ni<\/strong>. Nekatere stvari so tako grozljive, da jih je morda treba prikazati kot ne\u010dlove\u0161ke.\u00ab
– Mike D’Angelo, The Dissolve<\/em><\/p>\n

\u00bbPanh pripoveduje svojo zgodbo s presenetljivo kombinacijo rde\u010dekmerskih propagandnih filmskih novic in malih glinenih figuric. Morda je bil to edini na\u010din, da se je lahko spopadel z bole\u010dimi spomini. Podobno kot otro\u0161ke \u017ertve zlorab socialni delavci v\u010dasih prosijo, da povedo svojo zgodbo s pomo\u010djo pli\u0161astih igra\u010d, pripoveduje Panh del lastne zgodbe s pomo\u010djo omenjenih figuric. Poleg te ravni tragedije in bole\u010dine ima Slika, ki je ni<\/strong> v sebi element godardovske refleksije: manjkajo\u010da slika je definitivna podoba resnice, ki jo Panh i\u0161\u010de.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbIzraz ‘dokumentarec’ je za opis tega izjemnega dela neustrezen. Slika, ki je ni<\/strong> je \u010dudovito podana prvoosebna pripoved o no\u010dni mori, ki se je v resnici zgodila in ki ji je re\u017eiser Rithy Panh uspel pobegniti. Kot nam pove v filmu, manjkajo\u010da slika v resnici ne manjka, ampak \u0161e naprej \u017eivi v njem in je vir podob, ki jim ne more ube\u017eati in ki bi se jih rad re\u0161il. Na koncu filma nam Panh pove: ‘Manjkajo\u010do podobo zdaj izro\u010dam vam.’ Panh nam preda skupno odgovornost, da zgodbe tistih, ki jih ni ve\u010d med nami, prenesemo naprej, tako da spomini na te zlo\u010dine genocida ne bodo nikoli pozabljeni. S Sliko, ki je ni<\/strong> nam je Rithy Panh dal idealno umetni\u0161ko sredstvo za dosego tega plemenitega cilja.\u00ab
– Christopher Bourne, Twitch<\/em><\/p>\n

\u00bbV kambo\u0161ki Sliki, ki je ni<\/strong>, spleteni iz arhivskih posnetkov, se tega \u00bbzgleda\u00ab spominja Rithy Panh, zdaj ugledni re\u017eiser \/..\/, ki je kmerski\u00bbza\u010detek zgodovine\u00ab in \u00bbleto ni\u010d\u00ab do\u017eivel na lastni ko\u017ei, jasno, \u0161e kot adolescent, kar pomeni, daje Slika, ki je ni njegov Amarcord<\/strong>, okej, njegov antiAmarcord<\/strong>. Za razliko od Fellinija, ki je popisal tisto magi\u010dno ritualno obdobje, ko je za\u010del odra\u0161\u010dati in dobivati identiteto, ko se je torej za\u010del lo\u010devati od \u00bb\u010drede\u00ab in individualizirati, namre\u010d Panh popisuje obdobje, v katerem je tako kot ostali Kampu\u010dijci identiteto \u00a0izgubil. Ne pripelje pri\u010d, ki bi pripovedovale o izgubljanju identitete (o zlivanju s \u00bb\u010dredo\u00ab, o terorju \u00bbkolektivizacije\u00ab, o prevzgoji, o nasilnem prilagajanju ideologiji), ampak kot pri\u010da kot medij, kot filmski \/..\/ \u00a0nastopa sam, medtem ko vse ostale, tudi njegove najbli\u017eje, ujetnike ri\u017eevih polj in leta ni\u010d, \u00bbigrajo\u00ab neme, dioramske glinaste figurice \/..\/, nadomestki slik, ki jih ni in ki pri\u010dajo predvsem o neizrekljivosti in nepredstavljivosti tega, kar se je dogajalo.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbOd resni\u010dnosti pa ga prav ni\u010d ne oddaljuje niti dejstvo, da se je tokrat odlo\u010dil za rekonstrukcijo posameznih dogodkov z glinenimi figurami, z animiranimi prizori, \u010de jim lahko tako re\u010demo, saj gre v bistvu za stati\u010dne podobe. Tako se Panh, ki je delo pri\u010del snemati v \u017eelji, da bi na\u0161el podobo, sliko genocida, ki so ga nad njegovim narodom izvedli Rde\u010di Kmeri zaradi neuspeha, zaradi tega, ker te podobe ne najde, ne odre\u010de tistemu, kar \u010duti kot svoje poslanstvo, pripovedovati zgodovino svojega naroda, prepre\u010diti, da bi bila pozabljena. Prav nasprotno; ta neobstoj podobe kreativno izkoristi. Slika, ki je ni<\/strong> je tako eno najbolj domiselnih, hkrati tudi najbolj pretresljivih dokumentarnih del zadnjih let. Film, ki razkrije kako avtoritarne oblasti bri\u0161ejo podobe svojega po\u010detja in hkrati ustvarjajo podobe, ki ka\u017eejo zlagani, la\u017eni svet. Prav zaradi tega so dela kakr\u0161no je Panhovo \u0161e toliko bolj pomembna.\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Re\u017eiser se s pomo\u010djo miniaturnih glinenih figuric in drobcev arhivskih posnetkov vra\u010da v \u010das svojega otro\u0161tva ter nam pri\u010dara nepozabno podobo nepredstavljivega: \u017eivljenja in smrti v \u010dasu Pol Potovega re\u017eima Rde\u010dih Kmerov. Slika, ki je ni je bila premierno prikazana na festivalu v Cannesu, kjer je prejela glavno nagrado v sklopu Posebni pogled, nominirana pa je bila tudi za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":8012,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8011"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8012"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8011"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}