{"id":8003,"date":"2024-01-27T22:04:46","date_gmt":"2024-01-27T21:04:46","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/grand-budapest-hotel\/"},"modified":"2024-01-27T22:17:07","modified_gmt":"2024-01-27T21:17:07","slug":"grand-budapest-hotel","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/grand-budapest-hotel\/","title":{"rendered":"Grand Budapest hotel"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Zgodba, ume\u0161\u010dena v fiktivno zdravili\u0161ko mestece sredi izmi\u0161ljene gorske de\u017eele Zubrowke, nas popelje skozi tri zgodovinske etape resni\u010dne Vzhodne Evrope 20. stoletja: od la belle \u00e9poque<\/em> prek fa\u0161isti\u010dne okupacije do \u010dasa komunizma. Sloviti hotelski receptor Monsieur Gustave je velik poznavalec \u010dlove\u0161ke nravi in najbolj skritih \u017eelja svojih nenavadnih gostov. Postre\u0161\u010dek Zero Moustafa je njegov nenavadni, a edini zaupanja vredni tovari\u0161. Tu je \u0161e uganka pogre\u0161ane umetnine, besna bitka za dru\u017einsko dedi\u0161\u010dino in najslaj\u0161a ljubezenska avantura \u2013 vse to pred kuliso dramati\u010dno spreminjajo\u010de se Evrope.<\/p>\n

Brez\u010dasna zgodba o prijateljstvu, \u010dasti in izpolnjenih obljubah, posneta po navdihu klasi\u010dnih hollywoodskih komedij iz 30-ih let in spominih dunajskega pisatelja Stefana Zweiga, je divje kineti\u010dna krimi-komedija, ki od re\u017eiserjevih zna\u010dilno ekscentri\u010dnih likov poka po \u0161ivih.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
\u010ceprav se je iskanje primerne lokacije za Grand Budapest hotel <\/strong>za\u010delo v ameri\u0161ki Kongresni knji\u017enici in njeni obse\u017eni zbirki fotografij evropskih letovi\u0161\u010d z za\u010detka 20. stoletja, filma nazadnje niso uspeli posneti v hotelu. Na licu mesta se je namre\u010d izkazalo, da je bila ve\u010dina izbranih objektov bodisi poru\u0161ena ali prenovljena in tako preve\u010d posodobljena, nato pa so v G\u00f6rlitzu po naklju\u010dju odkrili popolno lokacijo: razko\u0161no veleblagovnico s preloma stoletja. V zgodovinskem mestecu na tromeji Nem\u010dije, \u010ce\u0161ke in Poljske so nato na\u0161li vse, kar so potrebovali, vklju\u010dno s statisti in rekviziti, ki so jih izdelali tamkaj\u0161nji umetniki in obrtniki.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbS prijateljem Hugom sva se ve\u010d let pogovarjala o liku, ki ga je navdihnil najin prijatelj, neverjetno o\u010darljiv \u010dlovek z edinstvenim, \u010dudovitim na\u010dinom izra\u017eanja in zelo specifi\u010dnim pogledom na svet. Ni mu podobnega. Sam pa sem hotel hkrati posneti neke vrste evropski film, za kar me je navdihnilo zlasti pisanje Stefana Zweiga, ki mi je zadnja leta tako prirasel k srcu. V tem \u010dasu sem bral \u0161e druge re\u010di, ki na videz nimajo ni\u010d skupnega s filmom, na primer delo Eichmann v Jeruzalemu<\/em> Hannah Arendt, ki vsebuje izjemno analizo: kako so se posamezne evropske dr\u017eave odzvale na nacizem in kako se je ves ta prostor nenadoma zru\u0161il.\u00ab
– Wes Anderson, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n

\u00bbS filmom Grand Budapest hotel <\/strong>je Wes ustvaril pravo pravcato ‘caper’ komedijo, polno preoblek, pregonov in pobegov, ki pa jo vseskozi preveva tisti prepoznavni trpko-sladki podton. Vse Wesove filme zaznamuje idiosinkrati\u010dna lahkotnost, v katero so v resnici zavite resne teme, pa tudi mo\u010dna \u010dustva. Gre za nenavadno me\u0161anico, ki je ne zna posnemati nih\u010de, saj izvira iz Wesove notranjosti, iz povsem osebnega smisla za humor in dojemanja sveta. Ne nazadnje je spet ustvaril lastni, izmi\u0161ljeni \u010das in svet, v katerem \u017eivijo pogumnej\u0161i, bolj na\u010delni ljudje, ki pa se znajo tudi bolj zabavati.\u00ab
– Ralph Fiennes, igralec<\/p>\n

\u00bbVsaki\u010d ko Wes posname film, prina\u0161a ta povsem svojo realnost \u2013 hkrati s filmom moramo ustvariti ves svet.\u00ab
– Jeremy Dawson, producent<\/p>\n

\u00bbSaj poznate Saint-Exup\u00e9ryjevega Malega princa<\/em>? Wes Anderson je ta mali princ, le da je odrasel.\u00ab
– F. Murray Abraham, igralec<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Wes Anderson se je rodil leta 1969 v teksa\u0161kem Houstonu. \u017de kot otrok je z bratoma navdu\u0161eno snemal super-8 filme in prirejal \u0161olske predstave. Andersonova star\u0161a sta se lo\u010dila, ko mu je bilo osem let. Dogodek, ki ga je poimenoval \u00bbnajbolj odlo\u010dilen trenutek mojega odra\u0161\u010danja\u00ab, je kasneje navdahnil film Veli\u010dastni Tenenbaumovi <\/strong>(The Royal Tenenbaums<\/strong>, 2001). Kot najstnik je obiskoval zasebno \u0161olo v Houstonu, ki je leta 1998 postala prizori\u0161\u010de njegovega drugega celove\u010derca, kultnega Rushmora<\/strong>. <\/strong>Na teksa\u0161ki univerzi v Austinu, kjer je \u0161tudiral filozofijo, se je spoprijateljil z Owenom Wilsonom. Ta je \u2013 poleg Billa Murrayja, Jasona Schwartzmana, Anjelice Huston, Willema Dafoeja, Seymoura Cassela in drugih \u2013 kasneje postal eno stalnih imen na spisku Andersonove ekipe sodelavcev. Z Wilsonom sta \u0161e kot \u0161tudenta spisala scenarij z naslovom Bottle Rocket<\/strong>, po katerem je mladi re\u017eiser najprej posnel kratkometra\u017eec, ki ga je leta 1996 razvil v svoj prvi celove\u010derec. Delo je do\u017eivelo komercialni neuspeh, a pritegnilo veliko zanimanje kritikov. Med svojih deset najljub\u0161ih filmov devetdesetih ga je kasneje uvrstil sam Martin Scorsese. Re\u017eiserjev \u010detrti celove\u010derec \u017divljenje pod vodo <\/strong>(The Life Aquatic with Steve Zissou<\/strong>, 2004) je nastal kot plod avtorjeve otro\u0161ke fascinacije nad legendarnim oceanografom in pustolovcem Jacquesom Cousteaujem. Leta 2007 se je Anderson odpravil v Indijo, da <\/em>bi posnel Darjeeling Limited <\/strong>(The Darjeeling Limited<\/strong>), komedijo o duhovnem popotovanju treh odtujenih bratov, posve\u010deno Satyajitu Rayu. Sledila je priredba romana Roalda Dahla \u010cudoviti lisjak<\/strong> (Fantastic Mr. Fox<\/strong>), posneta v tehniki stop-motion animacije. Film z Georgeom Clooneyjem in Meryl Streep v vlogi lisi\u010djih zakoncev v krizi je bil leta 2009 nominiran za oskarja za najbolj\u0161i celove\u010derni animirani film, v letu 2012 pa je Andersonovo Kraljestvo vzhajajo\u010de lune <\/strong>(Moonrise Kingdom<\/strong>), nostalgi\u010dna glasbena pravljica o brstenju prve ljubezni, zasedlo prvo mesto gledanosti v Kinodvoru.<\/p>\n

Anderson se je z doslej osmimi celove\u010derci dodobra uveljavil kot eden najvplivnej\u0161ih in najizvirnej\u0161ih ameri\u0161kih filmskih ustvarjalcev svoje generacije. Prepletajo\u010d \u0161tevilne vplive (od Orsona Wellesa, Fran\u00e7oisa <\/em>Truffauta, Martina Scorseseja, Mika Nicholsa in Hala Ashbyja do J.D. Salingerja in Snoopyja) je izoblikoval svojevrsten in prepoznaven slog, me\u0161anico visoko stilizirane estetike, ekscentri\u010dnega humorja in humanizma; popoln spoj stila in substance.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbVizualno osupljiv in do kraja zabaven Grand Budapest hotel<\/strong>, prikupno prismojena in zares \u010darobna zgodba o ljubezni, ropu, umoru ter celem nizu komi\u010dnih spodrsljajev, je Andersonov absolutni vrhunec. O\u010daral bo ljubitelje re\u017eiserjevega pretanjenega in prisr\u010dno suhega humorja ter pritegnil vse tiste, ki morda \u0161e ne poznajo Andersonove edinstvene filmske govorice. \/…\/ \u010ceprav je na\u010din pripovedi lahkoten in igriv, se v njem prepleta neskon\u010dno \u0161tevilo zgodb … Prismojena komedija, ki jo mestoma zanese v vesolje bratov Marx … Gledalca popelje na veliko, vrtoglavo pustolov\u0161\u010dino, ki je filmska, sme\u0161na, vznemirljiva, predvsem pa inteligentno zabavna.\u00ab
– Mark Adams, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbTista obi\u010dajna kritika zoper Wesa Andersona \u2013 \u010de\u0161 da ve\u010d stavi na videz kot na vsebino \u2013 bo tokrat izzvenela \u0161e bolj prazno kot po navadi. Morda pa vas Grand Budapest hotel<\/strong>, o\u010darljiva komedija, ume\u0161\u010dena v 30. leta prej\u0161njega stoletja, s svojo neskon\u010dno privla\u010dno zunanjostjo res lahko premami, da spregledate njeno duhovno ostrino in \u010dustveno globino. Zamotana zgodba o umoru, tatvini, zaroti in nenavadnem prijateljstvu, ve\u010dplastna kot dobo\u0161 torta in skoraj tako sladka, pri\u010da o neverjetno ambicioznem in velikopoteznem razpolo\u017eenju ustvarjalca \u2013 ta svoje like \u0161e vedno razme\u0161\u010da v detajlno za\u010drtane diorame, a da ne bo pomote: tokrat z \u017eivo zavestjo fa\u0161izma, vojne in razkroja, ki bodo zdaj zdaj vdrli v njihov ljube\u010de, ro\u010dno izdelani svet. Rezultat ni predajanje zatohli nostalgiji, pa\u010d pa \u017eivo utripajo\u010da in fantasti\u010dna o\u017eivitev izginule dobe z bleste\u010do predstavo Ralpha Fiennesa, ki Andersonovi najnovej\u0161i umetniji podeli pristno du\u0161o in srce.\u00ab
– Justin Chang, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbAnderson je s tem filmom ustvaril skrajno simpati\u010dno vizijo predvojne Evrope \u2013 morda ni\u010d bolj resni\u010dno od tiste iz lahkotne dunajske operete, na kateri sloni velika ve\u010dina hollywoodskih 30-ih, pa vendar je to edinstven in privla\u010den konstrukt. Spreten, \u017eivahen in duhovit film je hkrati pre\u017eet z oto\u017eno slutnjo bli\u017eajo\u010dega se pogroma.\u00ab
– Andrew Pulver, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbOb prvem kadru boste vedeli, da se nahajate v De\u017eeli Wesa Andersona. Slikoviti, bujni, sentimentalni in tako o\u010ditno domi\u0161ljijski. Pa \u0161e za po\u010dit sme\u0161ni, na gosto obljudeni z brkatimi komedijanti na \u010delu z izjemnim Ralphom Fiennesom v vlogi hotelskega receptorja. Film je nalezljivo sme\u0161en in \u017ee na prvi pogled je jasno, da so se vsi \u2013 od igralcev, re\u017eiserja-scenarista, direktorja fotografije Roberta Yeomana,\u00a0scenografa Adama Stockhausena, skladatelja Alexandra Desplata in kostumografinje Milene Canonero dalje \u2013 neskon\u010dno zabavali.\u00ab
– Anne Thompson, IndieWIRE<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav \u010drpa iz predloge \u2013 zlasti iz zapisov dunajskega intelektualca Stefana Zweiga, pokloni pa se tudi drugim imenom medvojne knji\u017eevnosti \u2013, je eden najodli\u010dnej\u0161ih ameri\u0161kih sodobnih auteurjev <\/em>iz pravega potpurija referen\u010dnih to\u010dk zlepil kola\u017e fantazijske pustolov\u0161\u010dine, ki se tako brezhibno staplja s preostankom avtorjevega opusa, da je v prvi vrsti in povsem njegov. Vendar Anderson v okviru svojega zna\u010dilnega eksperimentiranja ostaja o\u010darljiv in prepri\u010dljiv pripovedovalec, ki igralcu ponudi pravo igri\u0161\u010de \u2013 Ralphu Fiennesu pa eno najsijajnej\u0161ih vlog v karieri. Kljub temu da Grand Budapest Hotel<\/strong>, zvest Andersonovi viziji, vsebuje obilo \u017ee znanih sestavin \u2013 od vzdu\u0161ja do re\u017eiserjevih stalnih igralcev v malodane vseh vlogah \u2013, je vse na tem filmu po\u0161tena in dobrodo\u0161la doza izvirnosti.\u00ab
– Eric Kohn, IndieWIRE<\/em><\/p>\n

\u00bbKot je filmski kritik Andrew Sarris neko\u010d zapisal o Ernstu Lubitschu, najve\u010djem mojstru vra\u017eje, a elegantne filmske komedije vseh \u010dasov: ‘Pri Lubitschu je zadostovalo, \u010de je rekel, da je bil Hitler neolikan, in prav to je bilo poro\u0161tvo vsakr\u0161nega zla.’ Andersonovo stali\u0161\u010de je tu precej podobno. \u010ceprav si ne zatiska o\u010di pred objestnostjo, vulgarnostjo, celo zlo\u010dinskostjo, ki se ji vdajajo ljudje najrazli\u010dnej\u0161ega kova, se vendarle poklanja nekemu \u010dasu in prostoru, kjer je hierarhija okusa, kulture, jezika in vsesplo\u0161ne omikanosti zasedala vrhovno mesto.\u00ab
– Todd McCarthy, The Hollywood Reporter<\/em>\u00a0<\/p>\n

\u00bbGrand Budapest Hotel<\/strong>, zaznamovan z Andersonovim zna\u010dilnim vizualnim pe\u010datom \u2013 nenadni odkloni kamere, pospe\u0161eno zumiranje, hitra monta\u017ea \u2013, je po stilu doma\u010d in prepoznaven, po tonu osve\u017eujo\u010de nov, predvsem pa eden re\u017eiserjevih najbolj\u0161ih filmov doslej.\u00ab
– Dave Calhoun, Time Out London<\/em><\/p>\n

\u00bbSkratka, Grand Budapest hotel<\/strong> je nostalgi\u010dna evokacija nostalgije za duhom \u010dasa, ki se neizbe\u017eno izteka. A tisto, kar se zdi v njegovem delu najbolj dragocenega, se skriva drugje: to je namre\u010d preprosto dejstvo, da je v njem vse (in vsakdo, vklju\u010dno z njegovim vedenjem in vsemi njegovimi dejanji) tako nedvoumno utemeljeno, da kljub skrajni ekscesnosti, neobi\u010dajnosti in celo bizarnosti deluje nekako samoumevno in pristno. Tako neposredno in \u017eivo. Tega so zmo\u017eni le resni\u010dno redki stvarniki (fiktivnih) svetov. In Anderson se je s svojim zadnjim delom nesporno uveljavil kot eden izmed teh.\u00ab
– Denis Vali\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bbKo gledate Grand Budapest hotel<\/strong>, ki so ga navdihnili teksti Stefana Zweiga, imate ob\u010dutek, kot da berete V\u010deraj\u0161nji svet<\/em>, Zweigovo melanholi\u010dno himno rajski, izginuli Avstro-Ogrski, “staremu svetu”, ki je izginil, \u0161e preden je Wes Anderson vanj vstopil. Najdete ga lahko le \u0161e v starih holivudskih filmih, ki so jih neko\u010d, tam v tridesetih in \u0161tiridesetih letih prej\u0161njega stotelja, snemali srednjeevropski melanholiki in nostalgiki, holivudski gastarbajterji, ne le Ernst Lubitsch in Erich von Stroheim, ampak tudi bratje Marx. In v teh filmih je ta stari svet Srednje Evrope in Avstro-Ogrske tako stiliziran, tako otro\u010dje odbit, tako magi\u010dno barvit, tako utopi\u010den, tako eleganten, tako estetski, tako benevolenten, tako precizen, tako evropski, tako ruritanski, tako originalen in tako osamljen kot v Grand Budapest hotelu<\/strong>. Kot da ni nikoli obstajal. Kot da se je rodil v holivudskem studiu. Kot da je bil le vic.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina <\/em><\/p>\n

\u00bbBrez pretiravanja lahko zatrdimo, da gre za verjetno enega naj\u017elahtnej\u0161ih, najbolj kineti\u010dnih in poglobljenih filmov v Andersonovem opusu. Grand Budapest hotel<\/strong> poleg \u010distega estetskega ugodja, ki ga znova ustvari tako, da poustvari izgubljene nostalgi\u010dne domi\u0161ljijske svetove, ki le\u017eijo tako kot izmi\u0161ljena gorska de\u017eela Zubrowka na meji med realnostjo in domi\u0161ljijo, prina\u0161a tudi komi\u010dno vsebino, ki se je najbr\u017e ne bi sramoval niti sam Ernst Lubitsch. Film namre\u010d izjemno lahkotno, z brez\u0161tevilnimi domiselnimi gegi in vrtoglavim tempom dokazuje, da lahko komedija kot \u017eanr misli in razkrinka \u0161e tako travmati\u010dne teme, kot je zla slutnja fa\u0161izma na eni in popolnoma intimne tegobe posameznika na drugi strani. O tem, da je Grand Budapest hotel<\/strong> najbolj humanisti\u010den in hkrati poudarjeno politi\u010den Andersonov film doslej pa pri\u010da tudi to, da kot poglavitni vir navdiha avtor med drugim navaja prav Hollywoodske komedije iz tridesetih let in literarna dela Stephana Zweiga in Hannah Arendt.\u00ab
– Matev\u017e Jerman, RA Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbGrand Budapest hotel<\/strong> je avtorski film, kot je film sploh lahko avtorski, tisto, kar kritiki radi o\u010ditajo Andersonu grajenje fantazijskih svetov, ki samo od dale\u010d spominjajo na resni\u010den svet pa se tokrat izka\u017ee kot dodaten plus. Anderson namre\u010d na platnu o\u017eivi \u017ee davno izginuli duh predvojne Evrope, in sicer s toliko distance in domi\u0161ljije, da ustvari povsem originalen svet, zato mu nih\u010de ne more o\u010ditati potvarjanja ali ponarejanja dejstev. Besede ob koncu filma, s katerimi novi receptor opi\u0161e starega receptorja: \u00bbMislim, daje njegov svet izginil veliko prej, preden je on vstopil vanj. Vendar pa je obdr\u017eal iluzijo o tem svetu z izjemno gracilnostjo,\u00ab<\/em> bi tako lahko veljale tudi za re\u017eiserja samega. Grand Budapest hotel<\/strong> je namre\u010d iluzija, zgrajena z velikim ob\u010dutkom in spo\u0161tovanjem do \u010dasa in ljudi, ki so tokrat navdihnili Andersona.\u00ab
– \u0160pela Standeker, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bb”Ljubljenec hipsterjev” Wes Anderson (ki je, roko na srce, svoj izraz na\u0161el, \u0161e preden je ta kar naenkrat izbruhnil v subkulturi), v svojem osmem celove\u010dercu i\u0161\u010de ravnote\u017eje med vsebino in formo ter ga na koncu gotovo najde \/..\/; njegova na Berlinalu premierno prikazana evropska pravljica se tako (skoraj) uvr\u0161\u010da ob bok antologijskima Rushmore<\/strong> in Veli\u010dastnim Tennenbaumovim<\/strong>. Grand Budapest hotel<\/strong> je, \u010de zavestno o\u010darljivost za trenutek odmislimo, pod fasado prismojene komedije melanholi\u010dna prilika o izginjajo\u010di medvojni Evropi omike in civiliziranosti, ki jo bo pod svojim \u0161kornjem vsak \u010das zdrobila vulgarnost novega svetovnega reda \/..\/.\u00ab
– Ana Jurc, MMC RTV Slo<\/em><\/p>\n

\u00bbDogajanje je skrbno inscenirano, vrhunsko stilizirano in ritualizirano, vendar hkrati \u00bbzaokro\u017eeno\u00ab z elementi presenetljive brutalnosti. V vsakem kadru je \u010dutiti posebno avtorjevo skrb za detajle, o \u010demer navsezadnje pri\u010da tudi veli\u010dastna igralska zasedba, saj se celo v najmanj\u0161ih vlogah pojavljajo sami znani, \u010deravno v\u010dasih temeljito maskirani igralski obrazi, izdatni odmerki \u010drnega humorja pa delujejo kot protiute\u017e pretirani vedrini in kot opozorilo, da vse le ni tako. lahkotno barvito, kot se zdi. \u00a0Obe\u0161enja\u0161ka kriminalna komedija v vrhunski izvedbi.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Stop<\/em><\/p>\n

\u00bbWesu Andersonu v filmu uspe pripovedovati zgodbo, v kateri ne pogre\u0161amo ni\u010desar: zgodovinski namigi, nekatere kli\u0161ejske poteze, humorja, hiter ritem, domi\u0161ljija: vse se sklada in niha v ravnote\u017eju, ki gledalca prevzame od prvega do zadnjega trenutka zgodbe Grand Budapest hotel<\/strong>.\u00ab
– Primorski dnevnik<\/p>\n

Leto kina<\/a>: slavnostna predpremiera<\/strong> v Grand hotelu Union 20. marca 2014 ob 20. uri.<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Brez\u010dasna zgodba o prijateljstvu, \u010dasti in izpolnjenih obljubah, posneta po navdihu klasi\u010dnih hollywoodskih komedij iz 30-ih let in spominih dunajskega pisatelja Stefana Zweiga, je divje kineti\u010dna krimi-komedija, ki od re\u017eiserjevih zna\u010dilno ekscentri\u010dnih likov poka po \u0161ivih.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":163849,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8003"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/163849"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8003"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}