{"id":8001,"date":"2020-05-14T10:02:53","date_gmt":"2020-05-14T08:02:53","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/ida\/"},"modified":"2020-05-14T10:32:14","modified_gmt":"2020-05-14T08:32:14","slug":"ida","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/ida\/","title":{"rendered":"Ida"},"content":{"rendered":"

iz prve roke<\/strong>
\u00bbIda<\/strong> je film o identiteti, dru\u017eini, veri, krivdi, socializmu in glasbi. Hotel sem narediti film o zgodovini, ki ne bi deloval kot zgodovinski film \u2013 film, ki je moralen, a ne daje lekcij. Hotel sem povedati zgodbo, v kateri ima ‘vsak svoje razloge’, zgodbo, v kateri je ve\u010d poezije kot zapleta. Predvsem pa sem se \u017eelel izogniti obi\u010dajni retoriki poljskega filma. Poljska je v Idi<\/strong> prikazana skozi o\u010di outsiderja, ki nima nobenih neporavnanih ra\u010dunov, filtrirana je skozi osebne spomine in \u010dustva, zvoke in podobe otro\u0161tva. \/\u2026\/ Resni\u010den navdih za vizualno podobo tega filma je bila moja lastna nejevolja v zvezi s sodobno kinematografijo in tem, k \u010demur film dandanes stremi. \u017delel sem posneti antifilm, o\u010di\u0161\u010den nesmiselnega gibanja kamere in bli\u017enjih posnetkov brez poante. Mo\u010d filmskih trikov me \u010dustveno ve\u010d ne vzburja. Morda tako do\u017eivljam svojo krizo srednjih let, a rad bi gledal nekaj umirjenega in meditativnega, kjer je ve\u010d nakazanega kot dejansko pokazanega, kjer vsak posnetek poseduje te\u017eo in napetost, v drami, igri in sliki, kjer so igra, slika in zvok del iste celote. Z nekaj redkimi izjemami se danes pri ve\u010dini filmov vpra\u0161am: Zakaj se kamera premika? Zakaj bli\u017enji posnetek v temle trenutku? Zakaj ravno na tem mestu ro\u010dna kamera? Ta film je bil neke vrste o\u010di\u0161\u010denje, prekinitev z navado, na\u010din, kako nekaj narediti zares preprosto. Kako gledati sliko, razmi\u0161ljati o njej, ne da bi v njej brali \u010dustveni naboj. Predvsem pa na\u010din, kako se distancirati od tiste vrste filmske retorike, ki jo vse te\u017ee prena\u0161am. Morda je to moj zadnji film, nekak\u0161no slovo od moje kariere.\u00ab
– Pawe\u0142 Pawlikowski<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Pawe\u0142 Pawlikowski (Var\u0161ava, 1957) se je pri \u0161tirinajstih letih iz rodne Poljske odselil v Nem\u010dijo in Italijo, leta 1977 pa se ustalil v Veliki Britaniji. Na Poljsko se je vrnil leta 2013, da bi posnel Ido<\/strong>. \u0160tudiral je literaturo in filozofijo v Londonu in Oxfordu. Sredi osemdesetih let je za\u010del snemati uspe\u0161ne dokumentarce za BBC, med njimi From Moscow to Pietushki<\/strong>, Dostoevsky\u2019s Travels,<\/strong> Serbian Epics<\/strong> in Tripping with Zhirinovsky<\/strong>. Dvema igranima televizijskima filmoma, ki ju je posnel v devetdesetih, sta sledila celove\u010derca Zadnje zato\u010di\u0161\u010de<\/strong> (Last Resort, 2000) in Moje poletje ljubezni<\/strong> (My Summer of Love, 2004). Filma sta poleg \u0161tevilnih drugih mednarodnih priznanj Pawlikowskemu prinesla nagrado Britanske akademije za film in televizijo (BAFTA). V Kinodvoru smo nazadnje gledali njegov psiholo\u0161ki triler \u017denska iz petega okro\u017eja<\/strong> (La femme du V\u00e8me) s Kristin Scott Thomas in Ethanom Hawkom.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbFilmski jezik Pawlikowskega tu prikli\u010de v spomin velikega Bressona, ki je o igralcih zapisal: ‘Pomembno ni tisto, kar mi poka\u017eejo, pa\u010d pa kar skrijejo pred mano, predvsem pa tisto, za kar niti ne slutijo, da se skriva v njih.’ Obe igralki sta izjemni in z vsem, \u010desar ne poka\u017eeta, razkrivata ogromno. Skrivnosten, \u010disti koncept, ki prav toliko velja za tehtno in globoko presunljivo zgodbo filma.\u00ab
– Clare Stewart, Londonski filmski festival<\/p>\n

\u00bbFilm je brezhibno narejen in domi\u0161ljen, skrbno napisan, pretanjeno strukturiran in presunljivo posnet. Prizor za prizorom mojstrsko evocira neki \u010das, neki precep in neki odlo\u010dilen zgodovinski trenutek; pa vendar je Ida<\/strong> hkrati osebna, intimna in \u010dlove\u0161ka. Te\u017ea preteklosti je vseprisotna, a meri se na tehtnici \u017eivljenja mlade \u017eenske, ki odkriva skrivnosti lastne preteklosti. V tem filmu, ki kar kli\u010de po prese\u017enikih, je prese\u010di\u0161\u010de osebnega in zgodovinsko pomembnega odmerjeno do popolnosti.\u00ab
– Piers Handling, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ vznemirljiv primerek minimalizma, ki se za\u010dne v ti\u0161ini s \u010drno-belim bli\u017enjim posnetkom mlade redovni\u0161ke pripravnice, katere \u0161iroki obraz prikli\u010de v spomin mlado Ren\u00e9e Jeanne Falconetti. Ta v samostan ume\u0161\u010deni uvod nas morda napeljuje na misel, da nas \u010daka meditacija o veri v slogu Dreyerja ali Bressona, a to, kar dobimo, je hkrati veliko bolj preprosto in celo bolj pronicljivo; tiha voda, ki neizmerno globoko dere.\u00ab
– Catherine Wheatley, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbIda<\/strong>, bressonovska v svoji asketskosti, je najlep\u0161i film Pawlikowskega doslej.\u00ab
– Graham Fuller, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbTa rigorozna in \u010dudovita \u010drno-bela drama, ume\u0161\u010dena na Poljsko zgodnjih \u0161estdesetih let, je umetni\u0161ki film v najbolj\u0161em pomenu besede. \/\u2026\/ Film, \u010dudovito posnet v oglenih odtenkih sive in v skoraj kvadratnem starem akademijskem formatu, ki spomni na danskega mojstra Carla Dreyerja, je poslastica za poznavalce, edinstveno delo dana\u0161njega \u010dasa, ki bo na\u0161lo ni\u0161o med gledalci s prefinjenim okusom.\u00ab
– Todd McCarthy, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ majhen dragulj, ne\u017een in skromen, sme\u0161en in \u017ealosten, sijajno posnet v \u017eare\u010dem monokromu: neke vrste novovalovski film s pridihom klasi\u010dne poljske filmske \u0161ole in Truffauta, pa tudi s kan\u010dkom brezizraznega humorja B\u00e9le Tarra in Akija Kaurism\u00e4kija.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbIda<\/strong>, o\u010darljiva, izvirna in osupljivo popolna v vsakem pogledu, bi bila mojstrovina v kateremkoli obdobju, v katerikoli dr\u017eavi.\u00ab
– Godfrey Cheshire, RogerEbert.com<\/em><\/p>\n

\u00bbKot bi prvi\u010d gledal Dreyerjevo Trpljenje Device Orleanske<\/strong>.\u00ab
– David Thomson, The New Republic<\/em><\/em><\/p>\n

\u00bbIda<\/strong> je kompaktna in precizna kot novela, niz kratkih, empati\u010dnih prizorov, ki brez poenostavljanja razkrijejo bistvo likov. \/\u2026\/ Pawlikowski je ustvaril enega najbolj\u0161ih evropskih filmov (in enega najbolj pronicljivih filmov o Evropi) v nedavnem spominu.\u00ab
– A.O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbOsve\u017eujo\u010d, \u010dudovito narejen in provokativen.\u00ab
– J. Hoberman, Tablet<\/em><\/p>\n

\u00bbVizualna mojstrovina.\u00ab
– Neva Mu\u017ei\u010d, ‘Najbolj\u0161i filmi 2014’, Ekran<\/em><\/p>\n

\u00bbIda<\/strong> je zgodba o brezmade\u017eni nuni, ki jo “posili” zgodovina, Pawlikowski pa doda le to, kar je Spielberg v Schindlerjevem seznamu<\/strong> pozabil omeniti.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbIda<\/strong> <\/em>je pravi kinematografski biser: redkobeseden in pripovedno minimalisti\u010den, vsebinsko in vizualno pa izjemno kompleksen film ceste, ki nam teme, kot so antisemitizem, fa\u0161izem, komunizem, judaizem in katolicizem, posreduje med vrsticami ter predstavi \u010drno na belem, sodbo o ravnanjih nastopajo\u010dih pa prepu\u0161\u010da gledalcu.\u00ab
– Klemen \u010cerne, Siol.net<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm je prav tak kot njegova protagonistka: skromen in asketski, tih in zadr\u017ean, kreposten, a notranje bogat in z nekaj osupljivimi presene\u010denji, skritimi pod strogo naglavno ruto. V \u010dasu, ko se zdi, da bi skoraj vsak re\u017eiser svoj film najraje raztegnil na tri, \u010de ne kar na pet ur in kar najbolj plodno uporabil mo\u017enosti, ki jih ponuja tehnika, je posneti film, kot je Ida<\/strong>, prava uporni\u0161ka gesta zoper re\u017eisersko egotripiranje; mala \u0161ola jedrnatosti izraza in dokaz, da takrat, ko zelo dobro ve\u0161, kaj \u017eeli\u0161 povedati, za to ne potrebuje\u0161 dosti ve\u010d od dobre zgodbe, ob\u010dutka za bistvo in spo\u0161tovanja do tistega, kar pripoveduje\u0161. Mojstrsko.\u00ab
– \u0160pela Barli\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Poljska, 1962. Mlada redovni\u0161ka pripravnica Ida tik pred zaobljubo odkrije tema\u010dne skrivnosti iz dru\u017einske preteklosti. Pawe\u0142 Pawlikowski (Hladna vojna) je za vizualno minimalisti\u010dno in presunljivo intimno \u0161tudijo kompleksne in kontroverzne vojne tematike prejel oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":163892,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/8001"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/163892"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8001"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}