{"id":7988,"date":"2024-03-28T10:51:49","date_gmt":"2024-03-28T09:51:49","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/abeceda\/"},"modified":"2024-03-28T11:02:06","modified_gmt":"2024-03-28T10:02:06","slug":"abeceda","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/abeceda\/","title":{"rendered":"Abeceda"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u00bbOsemindevetdeset odstotkov otrok se rodi visoko nadarjenih. Po \u0161olanju je tak\u0161nih le \u0161e dva odstotka.\u00ab <\/em>– citat iz filma<\/p>\n

Ne glede na to, katero \u0161olo smo obiskovali, sledimo vzorcem mi\u0161ljenja, ki izvirajo iz zgodnjega obdobja industrializacije, ko je bil cilj ljudi oblikovati v dobro delujo\u010de \u010dlene v proizvodni verigi. U\u010dni program se je od tedaj mo\u010dno spremenil, \u0161ola ni ve\u010d kraj avtoritativnega urjenja, obsedenost s predpisanimi standardi pa u\u010dne ure opredeljuje bolj kot kadarkoli prej. Storilnost, vodilo tekmovalno naravnane dru\u017ebe, je postala neizprosno merilo za vse. A enosmerna osredoto\u010denost na tehnokratske u\u010dne cilje in nekriti\u010dno ponavljanje iz konteksta iztrganih podatkov bosta morda zatrla prav tisto igrivo ustvarjalnost, ki bi nam lahko pomagala \u2013 brez strahu pred neuspehom \u2013 pri iskanju novih re\u0161itev za ekonomsko, dru\u017ebeno in politi\u010dno krizo, s katero se soo\u010damo. Skoraj vse tovrstne razprave se osredoto\u010dajo na tiste oblike tekmovalnega izobra\u017eevanja, ki naj bi u\u010dencem zagotovile najve\u010dji uspeh, Wagenhoferja pa v nasprotju s tem zanima na\u010din razmi\u0161ljanja, ki se skriva zadaj. Tisto, \u010desar se nau\u010dimo, oblikuje na\u0161e zaloge znanja, kako se u\u010dimo, pa oblikuje na\u0161e mi\u0161ljenje.<\/p>\n

Analiza in obsodba tekmovalno naravnanega sodobnega izobra\u017eevalnega sistema ter poziv k izobra\u017eevanju, ki bi temeljilo na \u010dlove\u0161ki domi\u0161ljiji in ustvarjalnosti.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
\u00bbLjudje imamo izjemen dar \u2013 dar domi\u0161ljije. Vsako podro\u010dje \u010dlove\u0161ke kulture je posledica te edinstvene sposobnosti. Sposobnosti, ki je prinesla neverjetno pestrost \u010dlove\u0161ke kulture, pobud, iznajdb, pa tudi \u0161est tiso\u010d jezikov, ki jih trenutno govorimo na svetu. Na\u0161a vrsta je ustvarila Hamleta, Mozartova dela in industrijsko revolucijo, hip hop, jazz, kvantno mehaniko, teorijo relativnosti, reaktivni motor in vse tiste stvari, ki pri\u010dajo o izrednem vzponu \u010dlove\u0161ke kulture. A mislim, da to sposobnost sistemati\u010dno uni\u010dujemo \u2013 tako pri sebi kot pri svojih otrocih. \/\u2026\/ \u010ce bomo v \u0161olah ustvarili prave pogoje, \u010de bomo cenili vsakega u\u010denca tak\u0161nega, kot je, in tako, kot je treba, bomo pri\u010da razcvetu.\u00ab
– Sir Ken Robinson, strokovnjak na podro\u010dju izobra\u017eevanja<\/p>\n

\u00bbNikogar ne more\u0161 prisiliti v izobra\u017eevanje, lahko ga le povabi\u0161. \/\u2026\/ Vse, kar ljudem pomaga, kar jih povabi, opogumi in navdihne, da izkusijo nekaj novega in druga\u010dnega, je dobro za mo\u017egane in zato dobro za dru\u017ebo.\u00ab
– Prof. dr. Gerald H\u00fcther, raziskovalec mo\u017eganov<\/p>\n

\u00bbPravijo, da bi otroci morali \u017eivljenje jemati resno. V resnici pa je prav igra tisto, kar bi morali jemati resno.\u00ab
– Arno Stern, ustvarjalni pedagog in raziskovalec<\/p>\n

\u00bbUstvarjalnost je bistvenega pomena za naslednjo stopnjo \u010dlove\u0161ke dru\u017ebe.\u00ab
– Thomas Sattelberger, biv\u0161i vodja kadrovske slu\u017ebe podjetja Deutsche Telekom<\/p>\n

\u00bbZame obstajata dva koncepta: koncept strahu in koncept ljubezni. In \u010de smo doslej \u017eiveli s konceptom strahu, je \u010das, da to spremenimo.\u00ab
– Pablo Pineda Ferrer, prvi Evropejec z Downovim sindromom, ki je diplomiral na univerzi, ter protagonist filma Jaz bi tudi<\/strong> (Yo, tambi\u00e9n<\/strong>)<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPo filmih Mi hranimo svet<\/strong> in Denar sveta grobar<\/strong>, ki sta govorila o poteh hrane in pretoku denarja, sem se vpra\u0161al, kako je razvoj lahko sploh \u0161el v tako napa\u010dno smer. Zakaj kulture in dru\u017ebe, ki se imajo za visoko razvite, kon\u010dajo v vrtincu strahovitih kriz? Zakaj smo tako nesre\u010dni, \u010detudi imamo na videz vse? Zakaj \u017eivimo v stalnem strahu za svoj obstoj, \u010deprav na\u0161e nacionalne ekonomije proizvajajo nepredstavljivo bogastvo? Zakaj je to bogastvo tako neenakomerno porazdeljeno? Zakaj dajemo prednost dru\u017ebam, ki so zaprte in temeljijo na strahu, pred tistimi, ki so odprte, svobodne? Zakaj \u017eivimo v pridobitni\u0161ko namesto delavno naravnani dru\u017ebi? Odgovor na vsa ta vpra\u0161anja bi rad na\u0161el v pri\u010dujo\u010dem filmskem projektu. In odgovor \u2013 tu se strokovnjaki in misleci, znanstveniki in laiki strinjajo \u2013 se glasi: Vse je odvisno od tega, kako smo pripravljeni na \u017eivljenje, kako smo vzgojeni, socializirani in, ne nazadnje, izobra\u017eeni \u2013 z drugimi besedami: v katero ‘abecedo’ smo vpeljani in z njo poslani v svet. \/\u2026\/ Namen tega filma ni bil primerjati ali celo vrednotiti izobra\u017eevalnih sistemov, ampak \u2013 glede na neobvladljivo obstoje\u010de stanje \u2013 gledalce povabiti na popotovanje, katerega cilj je spodbuda, da se premaknejo in sami naredijo prvi korak. \/\u2026\/ Mnogi izmed nas povezujemo izobra\u017eevanje z enim krajem, in ta kraj je \u0161ola. Skoraj vsak izmed nas v tako imenovanem zahodnem svetu je na eni ali drugi to\u010dki svojega \u017eivljenja obiskoval \u0161olo. Povsem drugo vpra\u0161anje pa je, ali smo bili pri tem dele\u017eni izobrazbe. \u0160ola kot ustanova je sestavni del na\u0161e dru\u017ebe \u017ee ve\u010d kot stoletje in za mnoge je misel, da bi \u017eiveli brez nje, nepredstavljiva. Vendar pa v \u0161tevilnih regijah, de\u017eelah in dru\u017ebah ni tako; ljudem ni dano, da bi se nau\u010dili kulturnih ve\u0161\u010din, kakr\u0161ne so branje in pisanje ali osnove ra\u010dunanja. Poro\u010danje o tem ni cilj mojega filma. Njegov namen je, da pomete pred lastnim pragom. Nekaj je namre\u010d gotovo: \u010deprav je na\u0161 zahodni sistem tako imenovane moderne, napredne dru\u017ebe pri\u0161el do mrtve to\u010dke, nam ga sku\u0161ajo prodati kot idealno formulo, za katero ni alternative. Za edino re\u0161itev razgla\u0161ati nekaj, \u010demur je \u017ee davno potekel rok uporabe, pa ni niti po\u0161teno niti odgovorno. Kot nas u\u010di zgodovina, novo namre\u010d ni le nadaljevanje starega. \/\u2026\/ Ko snema\u0161 film o izobra\u017eevanju, lahko snema\u0161 vse, razen \u0161ol. \u0160ole so ahilova peta vsake dru\u017ebe, zato na tem podro\u010dju ni nobenega napredka. V resnici ne gre za izobra\u017eevanje ali otroke in njihovo prihodnost, gre za oblast in ideologijo. V Evropi nastalega zahodnega sistema ne moremo ve\u010d imenovati izobra\u017eevalni sistem. Sprevrgel se je v ni\u010d ve\u010d kot dresuro. Ta sistem zanima eno samo vpra\u0161anje: Ali ustvarja posameznike, ki bodo konkuren\u010dni na trgu delovne sile? \/\u2026\/ \u017divimo v svetu, v katerem se vse ocenjuje. Ta tekmovalnost, ki se za\u010dne v \u0161oli, nas na dolgi rok uni\u010duje. Banke in podjetja lahko primerja\u0161 z drugimi bankami in podjetji. Pri dr\u017eavah gre te\u017eje, pri ljudeh \u2013 \u0161e posebno otrocih \u2013 pa je sploh nemogo\u010de.\u00ab
– Erwin Wagenhofer, re\u017eiser in soscenarist<\/p>\n

\u00bbKako bi radi poslali svoje otroke v svet? Jih \u017eelimo pripraviti na dru\u017ebo strahu ali ho\u010demo, da bi \u017eiveli v svobodi, solidarnosti in sre\u010di? \u010cas je, da spremenimo na\u010din mi\u0161ljenja. Najdemo nove zamisli in oblikujemo nove koncepte. ‘Izobra\u017eevanje’ lahko nadomestimo s ‘spo\u0161tovanjem’, ‘profit’ z ‘vrednostjo’, ‘strah’ z ‘ljubeznijo’. Ni torej \u010das za nove \u010drke, ampak za novo abecedo vrednot.\u00ab
– Erwin Wagenhofer, Sabine Kriechbaum, Andr\u00e9 Stern<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Erwin Wagenhofer (1961, Spodnja Avstrija) je diplomiral na dunajskem In\u0161titutu za tehnologijo, kot asistent kamere sodeloval pri razli\u010dnih televizijskih produkcijah ter igranih in dokumentarnih filmih, leta 1987 pa za\u010del delati kot svoboden filmski ustvarjalec in predavatelj. Abeceda<\/strong> je sklepni del trilogije, ki jo sestavljata \u0161e izjemno uspe\u0161ni dokumentarec o hrani in globalizaciji Mi hranimo svet<\/strong> (We Feed the World<\/strong>, 2005) in Denar sveta grobar <\/strong>(Let’s Make Money<\/strong>, 2008), v katerem se re\u017eiser kriti\u010dno loti globalnega finan\u010dnega sistema.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbAbeceda<\/strong> je polemi\u010dna kritika standardnih izobra\u017eevalnih postopkov, kakr\u0161ne izvajajo v ve\u010djem delu sveta. Film je v svojem bistvu razprava, ki dru\u017ebe roti, da zmanj\u0161ajo pritisk na mlade in v izobra\u017eevanju namesto tekmovalnosti sprejmejo filozofijo sodelovanja, s tem pa otrokom omogo\u010dijo bolj\u0161i razvoj.\u00ab
– Nick Cunningham, IDFA<\/p>\n

\u00bb\u010ce je kapitalizem \u2013 kot ga re\u017eiser znova opi\u0161e \u2013 sistem strahu, zaradi katerega je svoboden razvoj te\u017eak ali nemogo\u010d \u2013 kaj bi lahko potem bil protimodel? Kako bi se morale dru\u017ebe razvijati, da bi se otroci lahko neobremenjeno u\u010dili in odkrivali svojo ustvarjalnost? ‘\u017diveti moramo druga\u010de,’ je Wagenhofer sporo\u010dal \u017ee s filmom Mi hranimo svet<\/strong>. Ta ob\u010dutek nujnosti je zna\u010dilen za njegovo delo. Z njim se izogne retoriki katastrofe, ki ji podlegajo nekateri njegovi kolegi, in postane te\u010dnoba, ki trdi, da ni odgovoren sistem, pa\u010d pa vsak posameznik. Zahteva po lastni dr\u017ei ni bila \u0161e nikoli bolj odlo\u010dna kot v Abecedi<\/strong>.\u00ab
– Oliver Kaever, Die Zeit<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Analiza in obsodba tekmovalno naravnanega sodobnega izobra\u017eevalnega sistema ter poziv k izobra\u017eevanju, ki bi temeljilo na \u010dlove\u0161ki domi\u0161ljiji in ustvarjalnosti.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":7989,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/7988"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7989"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7988"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}