{"id":7975,"date":"2020-01-03T13:12:01","date_gmt":"2020-01-03T12:12:01","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/12-let-suzenj\/"},"modified":"2020-01-03T13:42:45","modified_gmt":"2020-01-03T12:42:45","slug":"12-let-suzenj","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/12-let-suzenj\/","title":{"rendered":"12 let su\u017eenj"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Saratoga Springs, zvezna dr\u017eava New York. Pi\u0161e se leto 1841. Solomon Northup je izobra\u017een glasbenik, ki \u017eivi udobno me\u0161\u010dansko \u017eivljenje z \u017eeno in dvema otrokoma. Nekega dne pa sprejme ponudbo dveh tujcev, ki mu predlagata, da se kot violinist pridru\u017ei njunemu potujo\u010demu cirkusu. Kmalu za tem ga omamijo, mu vzamejo dokumente, vkrcajo na ladjo za Louisiano in prodajo v su\u017eenjstvo. Naslednjih dvanajst let, ki jih pre\u017eivi na milost in nemilost prepu\u0161\u010den okrutnim lastnikom planta\u017e, se Salomon bori za svoje pre\u017eivetje in dostojanstvo, pri tem pa nikoli ne izgubi vere, da bo nekega dne spet svoboden.<\/p>\n

Steve McQueen (Sramota<\/strong>, Lakota<\/strong>) predstavlja filmsko priredbo \u0161okantne, a resni\u010dne zgodbe o mo\u0161kem, ki je bil sredi 19. stoletja ugrabljen in kot su\u017eenj prodan na ameri\u0161ki jug. Dobitnik zlatega globusa za najbolj\u0161o dramo.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Knjiga 12 Years a Slave<\/em>, ki jo je <\/em>Solomon Northup izdal leta 1853, le pet mesecev po svoji osvoboditvi, in ki je javnosti iz prve roke razkrila, kaj je v resnici pomenilo biti su\u017eenj, je postala velika uspe\u0161nica tistega \u010dasa ter pomemben del ameri\u0161ke debate o prihodnosti su\u017eenjstva. Kljub svoji vplivnosti in zgodovinskemu pomenu pa je s\u010dasoma padla v pozabo in morda bi se popolnoma izgubila, \u010de je ne bi v poznih \u0161estdesetih znova odkrila zgodovinarka Sue Eakin, ki je leta 1968 izdala komentirano verzijo Northupovih spominov. Od takrat sodi knjiga med najpomembnej\u0161e dokumente o su\u017eenjstvu, v sodobno kulturno zavest pa ni nikoli zares vstopila.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bb\u017delel sem povedati zgodbo o su\u017eenjstvu, a nisem vedel, kako naj se teme lotim. V\u0161e\u010d mi je bila zamisel, da bi za\u010del z nekom, ki je svoboden, z nekom, ki je precej podoben gledalcu v dvorani \u2013 obi\u010dajen dru\u017einski mo\u017e, ki ga ugrabijo in odvle\u010dejo v su\u017eenjstvo. Zami\u0161ljal sem si ga kot nekoga, ki bi ob\u010dinstvo lahko zapeljal po grozljivem teko\u010dem traku zgodovine su\u017eenjstva. \/\u2026\/ Knjigo je na\u0161la moja \u017eena in od trenutka, ko sem jo odprl, je nisem mogel odlo\u017eiti. Ta neverjetna resni\u010dna zgodba me je osupnila. Spominjala me je na Ostr\u017eka<\/em> ali pravljico bratov Grimm. Pripovedovala je o mo\u0161kem, ki ga iz dru\u017einskega \u017eivljenja povle\u010de v temen, vijugast tunel, ki pa ima na koncu vendarle lu\u010d. \/\u2026\/ Nisem mogel verjeti, da ne poznam te knjige. Kako je bilo to mogo\u010de? Tudi ve\u010dina Ameri\u010danov, ki sem jim jo omenil, ni \u0161e nikoli sli\u0161ala zanjo. Menim, da je za ameri\u0161ko zgodovino enako pomembna kot Dnevnik Ane Frank<\/em> za evropsko \u2013 izjemen dokument o \u010dloveku, ki postane \u017ertev nepredstavljive krutosti. Ljudem se zdi, da poznajo to obdobje ameri\u0161ke zgodovine. A mislim, da bo gledalce marsikaj presenetilo, prav kakor je presenetilo mene. \/\u2026\/ Goya, \u0161panski slikar, je ustvaril nekatere izmed najbolj grozovitih podob mu\u010denja, uni\u010denja in vojne \u2013 pa vendar gre za \u010dudovite slike. Ker je hotel, da ljudje gledajo. ‘Poglejte to!’\u00ab
– Steve McQueen, re\u017eiser<\/p>\n

\u00bbZgodbo sem vedno videl kot protagonistovo odisejado domov. Dandanes lahko vsakdo sko\u010di na letalo iz New Yorka v Louisiano in spet nazaj. A \u010de pomisli\u0161 na nekoga, ki je v tistem \u010dasu posku\u0161al priti domov \u2013 ne le priti domov, ampak si tudi povrniti svoje pravice in \u010dlove\u0161ko dostojanstvo \u2013, je \u0161lo za ogromno fizi\u010dno in \u010dustveno razdaljo. Film pripoveduje zgodbo o velikem popotovanju, na katerem Solomon Northup resni\u010dno dojame pomen tistega, kar mnogi od nas jemljemo za samoumevno: privilegija biti svoboden Ameri\u010dan.\u00ab
– John Ridley, scenarist<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Steve McQueen, rojen leta 1969 v Londonu, je eden vodilnih britanskih sodobnih umetnikov. Razstavljal je v najpomembnej\u0161ih muzejih in galerijah, npr. Guggenheim, MOCA, Tate in Center Pompidou, ter se pojavil na uglednih manifestacijah, kot so Bene\u0161ki bienale, Documenta ipd. Leta 1999 je prejel presti\u017eno Turnerjevo nagrado za umetni\u0161ko delo. V letu 2008 je posnel svoj prvi ‘klasi\u010den’ celove\u010derni film Lakota<\/strong> (Hunger<\/strong>) z Michaelom Fassbenderjem. Film je prejel \u0161tevilne nagrade, med drugim zlato kamero za najbolj\u0161i prvenec v Cannesu in nagrado vodomec na 19. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu. S svojim drugim celove\u010dercem Sramota<\/strong> (Shame<\/strong>, 2011), portretom spolnega odvisnika, si je McQueen v Benetkah prislu\u017eil nagradi CinemAvvenire in FIPRESCI, Fassbender pa nagrado za najbolj\u0161ega igralca.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ morda najbolj \u017eiv in avtenti\u010den portret ameri\u0161kega su\u017eenjstva, kar smo jih kdaj videli na velikem platnu. \/\u2026\/ namesto melodrame nam, gledalcem, ostanejo stra\u0161ljive podobe, ki nam ne bodo dale miru \/\u2026\/.\u00ab
– Henry Louis Gates, Jr., literarni kritik in kulturni zgodovinar, Univerza v Harvardu<\/p>\n

\u00bb12 let su\u017eenj<\/strong> nam pusti, da z odprtimi o\u010dmi strmimo v izvirni ameri\u0161ki greh. Na trenutke ga je te\u017eko gledati, pa vendar gre za film tak\u0161ne humanosti in usmiljenja, da gledalec ves \u010das \u010duti, da je pri\u010da ne\u010demu pomembnemu. \/\u2026\/ Film obuja \u017eivljenja afri\u0161ko-ameri\u0161kih su\u017enjev kot no\u010dno moro, kakr\u0161na so bila, z nasiljem, vtkanim v vsakdanje tkivo brutalnosti, nasiljem, ki ni niti potencirano niti pretirano, le grozljivo resni\u010dno. Pozabite na iskreno in epohalno (gledano nazaj pa ne ravno dovolj surovo) televizijsko mini-serijo Korenine<\/strong> (Roots<\/strong>), pozabite na baro\u010dno eksploatacijo Mandinga <\/strong>in \u2013 pretiranim slavospevom navkljub \u2013 pozabite na Djanga brez okovov<\/strong> (Django Unchained<\/strong>). Ob filmu 12 let su\u017eenj<\/strong> kot drami o izku\u0161nji su\u017eenjstva se vsi zazdijo nepomembni. Gre za nov filmski mejnik krutosti in transcendence.\u00ab
– Owen Gleiberman, Entertainment Weekly<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiserjeva koreografija je tako natan\u010dna, da si lahko okoli vsake podobe zamislimo lesen okvir ali proscenijski lok. U\u010dinek spominja na serijo gibljivih slik ali dolgih prizorov iz opere ali verske igre. Film je bole\u010dina, pretvorjena v resni\u010dno umetnost, uporabno umetnost, umetnost, ki vzbuja so\u010dutje in razumevanje.\u00ab
– Matt Zoller Seitz, RogerEbert.com<\/em><\/p>\n

\u00bbOklicati ta film za triumf ne zadostuje: re\u017eiser Steve McQueen ohrani more\u010de in mra\u010dno vzdu\u0161je Sramote<\/strong> in Lakote<\/strong> \/\u2026\/ ter vse skupaj pove\u017ee v konvencionalno strukturo, ki ga uvrsti med vrhunske pripovedovalce. Preve\u010d hvalospeva? Po\u010dakajte, da vas ta drama dobi v svojo oblast, da sli\u0161ite je\u010danje in krike okoli sebe \u2013 takrat boste vedeli, da ste pri\u010da rojstvu arhetipske klasike.\u00ab
– Joshua Rothkopf, Time Out New York <\/em><\/p>\n

\u00bb12 let su\u017eenj<\/strong>, surov, prvinski in nepopustljiv, ni le velik, pa\u010d pa nujen film. \/\u2026\/ \u0161okanten, neprizanesljiv portret \u017eivljenja, kakr\u0161nega je \u017eivelo na deset tiso\u010de ljudi pred manj kot dvesto leti. Ni\u010desar ne sku\u0161a prikriti. A tudi pridiga ne. McQueen pusti, da vsa dejanja in nedejanja nosijo svoje lastno sporo\u010dilo.\u00ab
– Paul MacInnes, The Guardian<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Steve McQueen (Sramota, Lakota) predstavlja filmsko priredbo \u0161okantne, a resni\u010dne zgodbe o mo\u0161kem, ki je bil sredi 19. stoletja ugrabljen in kot su\u017eenj prodan na ameri\u0161ki jug. Dobitnik zlatega globusa za najbolj\u0161o dramo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":7976,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/7975"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7976"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7975"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}