Pod sijo\u010de povr\u0161je slovite berlinske plesne akademije se zgrinjajo mra\u010dne sile. Pogoltnile bodo vse, od zlobne ravnateljice Madame Blanc do mlade ambiciozne plesalke Suzy Bannion in \u017ealujo\u010dega psihoterapevta. Nekateri bodo podlegli no\u010dni mori. Drugi se bodo kon\u010dno zbudili. <\/p>\n
Re\u017eiser Luca Guadagnino (Pokli\u010di me po svojem imenu<\/strong>) postavi dogajanje te\u017eko pri\u010dakovanega rimejka vrhovne klasike italijanskega gialla v Berlin leta 1977. V najbolj burno leto Frakcije rde\u010de armade in hkrati leto premiernega predvajanja Suspirie<\/strong> Daria Argenta. <\/p>\n \u00bbSuspiria Luce Guadagnina, ki bo br\u017ekone postala najbolj razdvajajo\u010d film, odkar je Mati!<\/strong> prej\u0161njo jesen razpolovila publiko na o\u010darane in tiste v zadregi, je hladna in surova seansa izganjanja vseh hudi\u010dev 20. stoletja, ki le niso tako mrtvi, kot smo morda upali. \u010ceprav je posneta po scenariju Argentove giallo klasike, je Guadagninova radikalna nova razli\u010dica prej kot rimejk izvirnika njegova odtujena sestra. \/\u2026\/ Tokratna Suspiria<\/strong>, ki je prav toliko mra\u010dna in neusmiljena, kolikor je bil Argentov film ekstati\u010den in pisan, ponuja kompleksnej\u0161o in bolj eksplicitno interpretacijo iste no\u010dne more; na plan privle\u010de vse latentne strahove prvotne zgodbe kot nekdo, ki si odlu\u0161\u010di krasto in nato z nelagodno me\u0161anico groze in naslade opazuje, kako se iz rane cedi gnoj in vse postaja grozovito dobesedno.\u00ab \u00bb\/\u2026\/<\/em> \u017eelim si, da bi ve\u010d re\u017eiserk snemalo tak\u0161ne filme na tak\u0161nem nivoju, zgodbe, ki presegajo preprosto emancipacijo in podeljevanje glasu \u017eenskam ter resni\u010dno \u017eivijo v tistem kaoti\u010dnem, dvoumnem, neurejenem in biolo\u0161kem univerzumu, ki bi moral biti antiteza patriarhalnemu filmu. Suspiria<\/strong> me je ve\u010dkrat spomnila na film Ona<\/strong> Paula Verhoevena, enega najbolj\u0161ih, najbolj psiholo\u0161ko kompleksnih in brezkompromisnih filmov o spolnem nasilju v zadnjih letih \u2013 in \u0161e enega, ki ga je re\u017eiral mo\u0161ki. Tako kot v Verhoevenovem filmu so tudi v Suspirii<\/strong> vsi sklepi, do katerih pridemo, neprijetni. In \u017eelim si, da bi ve\u010d \u017eensk snemalo zgodbe o \u017eenskah, ki bi si drznile biti tako nelagodne.\u00ab Re\u017eiser Luca Guadagnino (Pokli\u010di me po svojem imenu) postavi dogajanje te\u017eko pri\u010dakovanega rimejka vrhovne klasike italijanskega gialla v Berlin leta 1977. V najbolj burno leto Frakcije rde\u010de armade in hkrati leto premiernega predvajanja Suspirie Daria Argenta.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":81288,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/79397"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/81288"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=79397"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
– David Ehrlich, IndieWire<\/em><\/p>\n
– Emily Joshida, Vulture<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"