{"id":7895,"date":"2020-01-03T13:11:55","date_gmt":"2020-01-03T12:11:55","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/obraz-ljubezni\/"},"modified":"2020-01-03T13:42:39","modified_gmt":"2020-01-03T12:42:39","slug":"obraz-ljubezni","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/obraz-ljubezni\/","title":{"rendered":"Obraz ljubezni"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Dobrodo\u0161li v vznemirljivi svet Paula Raymonda, britanskega porno barona, znanega tudi pod vzdevkom ‘kralj Soha’! Raymond je svojo poklicno kariero za\u010del kot bralec misli v drugorazredni kabarejski to\u010dki. Kmalu je opazil, da gledalce bolj kot on zanima njegova seksi asistentka in da jim je \u0161e bolj v\u0161e\u010d, \u010de je ta zgoraj brez. S podjetni\u0161ko \u017eilico in spoznanjem, da se seks prodaja, je za\u010del graditi mogo\u010dni imperij striptiz klubov, eroti\u010dnih revij in varietejskih predstav, pri tem pa spro\u017eal prav toliko zgra\u017eanja kot navdu\u0161enja.<\/p>\n

Tudi Raymondovo zasebno \u017eivljenje je bilo razburljivo. Njegov viharni zakon s plesalko in koreografinjo Jean se je kon\u010dal, ko je sre\u010dal dvajset let mlaj\u0161o Fiono, bodo\u010do zvezdo svojih eroti\u010dnih \u0161ovov in britanski seks simbol sedemdesetih. Najve\u010dja ljubezen Raymondovega \u017eivljenja pa je bila h\u010derka Debbie, njegova poslovna partnerica, najtesnej\u0161a zaupnica in zakonita naslednica o\u010detovega imperija. Po njeni tragi\u010dni smrti pri 36-ih letih, tri tedne preden so ga razglasili za najbogatej\u0161ega \u010dloveka v Veliki Britaniji, se je Raymond umaknil iz javnega \u017eivljenja.<\/p>\n

Resni\u010dna zgodba legendarnega Paula Raymonda, ‘kralja Soha’, ki je leta 1958 z odprtjem prvega striptiz kluba v Veliki Britaniji postavil seks v samo sredi\u0161\u010de tedanje popkulture, obenem pa iz njega naredil izjemno donosen posel.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Paul Raymond, britanski kralj pogro\u0161ne zabave, zalo\u017enik eroti\u010dnih revij in nepremi\u010dninski magnat, se je leta 1958 z odprtjem prvega zasebnega striptiz kluba v Veliki Britaniji uprl vsem takratnim zakonom o razkazovanju golega telesa. Raymond Revuebar v londonski rde\u010di \u010detrti je bil sofisticiran, svetovno znan no\u010dni klub, kjer je obiskovalec lahko naletel na \u010dlane zasedbe The Beatles, Petra Sellersa, Judy Garland in Franka Sinatro. Raymond, ki so ga pogosto opisovali kot britansko razli\u010dico Hugha Hefnerja, je bil poosebljenje plejbojske elegance; nosil je draga, po meri narejena obla\u010dila, zlat in srebrn nakit, vozil hitre avtomobile, pil najdra\u017eji \u0161ampanjec in bil vedno v dru\u017ebi ene ali dveh lepotic. Do sredine devetdesetih je imel v lasti \u017ee tolik\u0161en del londonskega West Enda, da je dobil njegov vzdevek ‘kralj Soha’ povsem nov pomen. Ob Raymondovi smrti leta 2008 so njegovo premo\u017eenje ocenili na okoli 650 milijonov funtov.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbTako kot pri 24-urnih \u017eurerji<\/strong>h <\/strong>gre tudi tu za zelo britansko zgodbo o ekscentri\u010dnem liku v sredi\u0161\u010du klju\u010dnih dogodkov v britanski kulturi. Obo\u017eujem ta film. Gre za tisto \u010dudno me\u0161anico komedije in tragedije in Michael Winterbottom stvar zares spretno izpelje. \/\u2026\/ Lik se mi je zdel zanimiv, ker prihaja iz zelo skromnega okolja, a si ustvari popolnoma novo osebnost. Spremeni svoje ime in si na neki na\u010din ustvari nami\u0161ljeno \u017eivljenje. Sanje velikega dela mo\u0161kih obrne sebi v prid. Poleg tega je moralno precej sporen. Rad igram ljudi, ki so po svoje nesimpati\u010dni, celo antipati\u010dni, potem pa jih naredim \u010dlove\u0161ke, iz njih ustvarim ljudi iz mesa in krvi. \/\u2026\/ Michael je bil zelo odlo\u010den, da mora \u017eivljenje Paula Raymonda izgledati<\/em> zabavno \u2013 vsaj v tistem trenutku. Da mora izgledati<\/em> mikavno. Samo \u017euganje s prstom in moraliziranje ne bi bilo preve\u010d privla\u010dno. Nismo hoteli vsiljevati neke ve\u010dje zgodbe v slogu: ‘To se ti zgodi, \u010de se pe\u010da\u0161 s pornografijo.’ Izogniti smo se \u017eeleli faustovski zgodbi o dogovoru, ki naj bi ga Raymond sklenil v \u017eelji po uspehu. \/\u2026\/ Vedel sem, da se bo [Winterbottom] teme lotil na pravi na\u010din in da bo iskreno prikazal njeno seksualno naravo ter da je ne bo sku\u0161al omiliti ali je narediti \u2013 \u010deprav izraz sovra\u017eim \u2013 politi\u010dno korektne. Prepri\u010dan sem bil, da filma ne bo sku\u0161al prikrojiti sodobnim dru\u017ebenim konvencijam, ampak se bo preprosto lotil dela in poskusil poiskati neko temeljno resnico. \/\u2026\/ Prav tako nismo \u017eeleli podati moralne sodbe \u2013 v tistem ameri\u0161kem slogu. Hoteli smo povedati resnico, brez licemerstva. Celo re\u010di nekaj takega kot: ‘Seks in droge in rokenrol \u2013 to je zabavno.’ \u010ce ne bi bilo, ljudje tega ne bi po\u010deli! Kar ne pomeni, da je to posebno dobro zanje, ampak ne pretvarjajmo se, da ni zabavno.\u00ab
– Steve Coogan, igralec<\/p>\n

\u00bbV filmu je neko protislovje in upam, da je to bolj prednost kot slabost: \u010deprav je postavljen v svet, kjer mo\u0161ki kupujejo karte za ogled golih \u017eenskih teles, svet, ki ga ponavadi povezujemo z izkori\u0161\u010danjem, gre v bistvu za Raymondovo razmerje s tremi \u017eenskami, od katerih imata vsaj dve precej mo\u010dan zna\u010daj. V srcu zgodbe so torej te tri osebe in ne posel prodajanja seksa, prodajanja golote. \/\u2026\/ Gre za zgodbo o nekom, ki postane zelo bogat, najpremo\u017enej\u0161i \u010dlovek v Veliki Britaniji, o nekom, ki v materialnem smislu dose\u017ee vse, hkrati pa izgubi tiste, ki so mu blizu. Zato je film v resnici tragedija. A s Stevom sva se na vsak na\u010din \u017eelela izogniti temu, da bi bil nauk preve\u010d o\u010diten ali vsiljiv. Spotoma se Paul Raymond kar precej zabava. Ko pa se kon\u010da, se kon\u010da slabo.\u00ab
– Michael Winterbottom, re\u017eiser<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
V\u00a0pribli\u017eno osemnajstih letih, kolikor traja njegova ustvarjalna kariera, je Michaelu Winterbottomu uspelo pridobiti status enega najbolj drznih, tudi politi\u010dno anga\u017eiranih sodobnih re\u017eiserjev, ki je v\u00a0tem \u010dasu prepotoval dobesedno ves svet in posnel \u017ee ve\u010d kot dvajset nadvse raznolikih celove\u010dernih filmov. Winterbottom (rojen leta 1961) je svojo kariero pri\u010del z\u00a0delom na televiziji. Do svetovne slave se je dokopal \u017ee z\u00a0drugim celove\u010dercem Temno srce<\/strong> (Jude<\/strong>, 1996), posnetim po re\u017eiserjevem najljub\u0161em (istoimenskem) romanu Thomasa Hardyja. S\u00a0svojim naslednjim filmom Dobrodo\u0161li v\u00a0Sarajevu<\/strong> (Welcome to Sarajevo<\/strong>, 1997) je prvi\u010d eksplicitno izkazal svoj politi\u010dni anga\u017ema, vestno in pogosto kontroverzno obravnavo aktualnih in pere\u010dih problemov sodobnega sveta, ki je pri\u0161la do izraza vsaj \u0161e v\u00a0njegovih novej\u0161ih filmih Na tem svetu<\/strong> (In This World<\/strong>, 2002, zlati medved v\u00a0Berlinu), Pot v\u00a0Guantanamo<\/strong> (The Road to Guantanamo<\/strong>, 2006, srebrni medved za re\u017eijo v\u00a0Berlinu) in Mogo\u010dno srce<\/strong> (A\u00a0Mighty Heart<\/strong>, 2007). Z\u00a0realisti\u010dno dramo Pravlji\u010dna de\u017eela<\/strong> (Wonderland<\/strong>, 1999) se je prvi\u010d oprijel energi\u010dnega, na pol improviziranega na\u010dina snemanja s\u00a0\u010dim manj\u0161o filmsko ekipo, kar je nato postal njegov prepoznaven avtorski pe\u010dat. 24-urni \u017eurerji<\/strong> (24\u00a0Hour Party People<\/strong>, 2002), v\u00a0katerih secira legendarno glasbeno sceno osemdesetih iz Manchestra (Joy Division, Happy Mondays), so v\u00a0svetovno orbito izstrelili nadarjenega igralca Steva Coogana. Leta 2004\u00a0je razburkal filmske vode s\u00a0sijajno minimalisti\u010dno ljubezensko melodramo 9\u00a0orgazmov<\/strong> (9\u00a0Songs<\/strong>), ki jo je zavoljo nazornega prikazovanja spolnih odnosov med ljubimcema marsikdo ozna\u010dil za pornografijo. Njegova intimna dru\u017einska drama Genova<\/strong> (2008) je do\u017eivela svetovno premiero na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu, prejela nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo na festivalu v San Sebasti\u00e1nu in po\u017eela odli\u010dne kritike. Leta 2009 se je kot sore\u017eiser podpisal pod dokumentarno priredbo istoimenske uspe\u0161nice Naomi Klein Doktrina \u0161oka<\/strong> (The Shock Doctrine<\/strong>), naslednjega leta pa posnel svoj prvi ameri\u0161ki film, <\/strong>\u0161okantno noir<\/em> kriminalko Morilec v meni<\/strong> (The Killer Inside Me<\/strong>, 2010), ki je po premieri na festivalu Sundance spro\u017eila tako razsrjene in pretresene kot navdu\u0161ene odzive. Sledila sta re\u017eiserjeva tretja priredba romana Thomasa Hardyja, Trishna <\/strong>(2011), ter Everyday <\/strong>(2012), dobitnik nagrade FIPRESCI za najbolj\u0161i film na festivalu v Stockholmu. Obraz ljubezni<\/strong> je \u017ee \u010detrti film, ki ga je Winterbottom posnel z igralcem Stevom Cooganom.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbZabavna in \u017ege\u010dkljiva kronika ekscesa, veli\u010dasten retro-ki\u010d \/\u2026\/.\u00ab
– Dennis Harvey, Variety<\/em><\/p>\n

<\/em>\u00bbTo je tak\u00f3 ljubezensko pismo spremenljivi podobi in duhu zloglasnega Soha kot zgodovina Raymondovega zasebnega \u017eivljenja in pornografskega imperija.\u00ab
– Jenny McCartney, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbObraz ljubezni<\/strong> je poln golih teles, a tisto, kar pritegne, je pripoved.\u00ab
– Michael O’Sullivan, Washington Post<\/em><\/p>\n

\u00bbCoogan vdahne Raymondu lahkotno duhovitost in humor \u2013 ostro nasprotje h\u010derinemu spustu na londonsko sceno drog \u2013 ter ustvari ve\u010ddimenzionalen portret prvega angle\u0161kega porno kralja.\u00ab
– Shealey Wallace, Cine-File<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Resni\u010dna zgodba legendarnega Paula Raymonda, ‘kralja Soha’, ki je leta 1958 z odprtjem prvega striptiz kluba v Veliki Britaniji postavil seks v samo sredi\u0161\u010de tedanje popkulture, obenem pa iz njega naredil izjemno donosen posel.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":7896,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/7895"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7896"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7895"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}