{"id":78730,"date":"2020-01-03T13:02:52","date_gmt":"2020-01-03T12:02:52","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/zama\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:33","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:33","slug":"zama","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zama\/","title":{"rendered":"Zama"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Zakotna ju\u017enoameri\u0161ka kolonija v poznem osemnajstem stoletju. Don Diego de Zama, uslu\u017ebenec \u0161panskega dvora, med brezkon\u010dnim \u010dakanjem na premestitev v presti\u017enej\u0161i kraj vse bolj podlega strastem in paranoji \u2026<\/p>\n

Festivalska uspe\u0161nica, ki jo je po istoimenski klasiki argentinske literature priredila ena najbolj samosvojih sodobnih re\u017eiserk Lucrecia Martel (Mo\u010dvirje<\/strong>, Sveto dekle<\/strong>), je poeti\u010dno, \u010dutno in halucinatorno popotovanje v \u00bbsrce teme\u00ab.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Roman Zama<\/em> argentinskega pisatelja Antonia di Benedetta (1922\u20131986), prvi\u010d izdan leta 1956, velja za eno najve\u010djih mojstrovin latinskoameri\u0161ke knji\u017eevnosti. A \u010deprav je prejel \u0161tevilna priznanja in so ga ob\u010dudovali velikani kot Jorge Luis Borges, Roberto Bola\u00f1o in Julio Cortazar, je roman zunaj svoje domovine le malo znan. V angle\u0161\u010dini je iz\u0161el \u0161ele leta 2016, v sloven\u0161\u010dini pa ga lahko beremo od lani, ko je v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica iz\u0161el v zbirki Kondor zalo\u017ebe Mladinska knjiga.<\/p>\n

Esej, ki ga je o \u017eivljenju in delu Antonia di Benedetta napisala avtorica angle\u0161kega prevoda romana: https:\/\/lithub.com\/a-masterpiece-of-latin-american-literature-finally-appears-in-english\/<\/a>.<\/p>\n

\u010clanek iste avtorice o filmu Lucrecie Martel: https:\/\/www.nybooks.com\/daily\/2018\/04\/14\/the-crazed-euphoria-of-lucrecia-martels-zama\/<\/a>.<\/p>\n

O snemanju filma je mladi argentinski re\u017eiser Manuel Abramovich posnel dokumentarni portret z naslovom A\u00f1os Luz<\/strong>, ki je bil leta 2017 premierno prikazan na Bene\u0161kem filmskem festivalu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbV preteklost sem se hotela podati z enako predrznostjo, s kakr\u0161no se pomikamo proti prihodnosti. Moj cilj ni bil dokumentirati resni\u010dnih dogodkov ali rekonstruirati obdobja, saj Zama<\/strong> nima zgodovinskih ambicij. Hotela sem odpotovati v ta prostrani svet, poseljen z \u017eivalmi, rastlinami ter skrivnostnimi mo\u0161kimi in \u017eenskami. Svet, ki je bil uni\u010den, \u0161e preden smo ga sploh spoznali, in ki zato ostaja nekak\u0161en privid. Preteklost na\u0161e celine je mra\u010dna in nejasna. Mi sami smo jo naredili tak\u0161no, da nam ni treba razmi\u0161ljati, komu zares pripada zemlja, na ru\u0161evinah katere je bila zgrajena Latinska Amerika \u2013 s tem pa smo zameglili izvor lastne identitete. Takoj ko se zazremo v preteklost, nas postane sram. Zama<\/strong> se potopi v \u010das umrljivega \u010dloveka; v to kratko \u017eivljenje, ki nam je bilo podarjeno, a ga pu\u0161\u010damo, da nam polzi iz rok. \u017deljni smo ljubezni, vendar se ne zavedamo, da teptamo prav tisto, kar bi lahko ljubili. Resni\u010dni smisel \u017eivljenja i\u0161\u010demo v prihodnosti; kot bi bil najpomembnej\u0161i dan tisti, ki bo \u0161ele pri\u0161el. A prav svet, za katerega se zdi, da nas ho\u010de uni\u010diti, nazadnje postane na\u0161e upanje: ko nas vpra\u0161ajo, ali bi radi \u0161e \u017eiveli, vedno odgovorimo ‘da’.\u00ab
– Lucrecia Martel<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Lucrecia Martel je ena najvidnej\u0161ih predstavnic tako imenovanega novega argentinskega filma, kamor poleg nje sodijo \u0161e Lisandro Alonso, Pablo Trapero, Mart\u00edn <\/em>Retjman, Adri\u00e1n Caetano, Carlos Sor\u00edn, Ana Poliak in drugi. Re\u017eiserkin prvi celove\u010derec Mo\u010dvirje<\/strong> (La ci\u00e9naga, 2001) je prejel \u0161tevilne mednarodne nagrade (med drugim nagrado Alfreda Bauerja za najbolj\u0161i prvenec v Berlinu), njen drugi in tretji film Sveto dekle<\/strong> (La ni\u00f1a santa, 2004) in La mujer sin cabeza<\/strong> (2008) pa sta se uvrstila v tekmovalni program festivala v Cannesu. Po devetih letih premora se je re\u017eiserka leta 2017 vrnila z Zamo<\/strong>, svojo prvo literarno priredbo.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbPravo razodetje. Ko odkrije\u0161 tako izvirno, zrelo in izmuzljivo avtorico, kot je Lucrecia Martel, se ti zdi, kot bi bil pri\u010da \u010dude\u017eu. \/\u2026\/ Zama<\/strong> obra\u010da hrbet ve\u010dini filmov, ki jih gledamo dandanes, in se ne meni za splo\u0161ni okus ob\u010dinstva. \/\u2026\/ Gledalec lahko kar \u010duti vro\u010dino, insekte, okus po alkoholu, muke birokracije. \/\u2026\/ Ta kruta, inteligentna, kafkovska zgodba preizpra\u0161uje kulturo, ki ji z Lucrecio pripadava. \u010cutim moralno dol\u017enost, da podprem tak\u0161no ustvarjalko. \/\u2026\/ To je vznemirjujo\u010d film v najbolj\u0161em pomenu besede.\u00ab
– Pedro Alm\u00f3dovar, koproducent filma<\/p>\n

\u00bbFormalno navdu\u0161ujo\u010da kolonialna no\u010dna mora \/\u2026\/. Devet let, ki smo jih pre\u017eiveli v nestrpnem pri\u010dakovanju novega filma Lucrecie Martel, ni v nobenem pogledu okrnilo re\u017eiserkinega pretanjenega, domiselnega obvladovanja zvoka in slike ali njenega smisla za subtilno, a neusmiljeno razkrinkavanje socialnih in rasnih predsodkov na zgornjih klinih dru\u017ebene lestvice.\u00ab
– Guy Lodge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbZama<\/strong> \/\u2026\/ je bil zadnji film, ki sva ga videla na Bene\u0161kem filmskem festivalu, in sicer zve\u010der prvega dne. Ko se je odvila zaklju\u010dna \u0161pica, je David [Bordwell] vpra\u0161al: ‘Sva ravnokar videla mojstrovino?’ Nisva dvomila, da sva jo res, obenem pa sva slutila, da sva po vsej verjetnosti gledala najbolj\u0161i film vsega festivala.\u00ab
– Kristin Thompson, Observations on Film Art<\/em><\/p>\n

\u00bbLucrecia Martel ni ni\u010d manj kot ena najve\u010djih vizionark sodobnega filma. Skoraj vsak njen posnetek nam stvari poka\u017ee tako, kot jih nismo \u0161e nikoli videli. Preprosto povedano: njeni filmi so videti, zvenijo in se razvijajo kot filmi nikogar drugega.\u00ab
– Dennis Lim, FilmLinc Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbPrelep, hipnoti\u010den, skrivnosten in elipti\u010den film, v katerem se zgodba o \u010dloveku v konfliktu s svetom, ki si ga sku\u0161a podrediti, spremeni v uni\u010dujo\u010do, pogosto presenetljivo komi\u010dno kritiko kolonializma in patriarhalnosti. \/\u2026\/ (Moj namig: poglejte film, preberite knjigo in potem \u2013 samo za u\u017eitek \u2013 \u0161e enkrat poglejte film.)
– Manohla Dargis, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbRedkim filmom uspe zajeti tak\u0161no \u0161irino na tako var\u010den na\u010din; to je dveurni film, ki deluje, kot bi trajal dvakrat toliko \u2013 pa ne v smislu \u010dasa, ki ga presedimo v dvorani, ampak v pripovednem dometu in dramskih detajlih.\u00ab
– Richard Brody, The New Yorker<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm je bogata vizualna tapiserija o kolonialnem \u017eivljenju v Latinski Ameriki 18. stoletja; bajka, ki iz sebe dela mit; nepozabno delo, ki se ti zare\u017ee v kosti.\u00ab
– Nick James, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbLucrecia Martel spretno stopa po nejasni lo\u010dnici med narativno in avantgardno pripovedjo.\u00ab
– Blake Williams, Cinema Scope<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Zama<\/strong> bi prav lahko bil njena radikalno nekonvencionalna mojstrovina; je grotesken, \u010duten in \u010duda\u0161ki, s pre\u017eemajo\u010dim vzdu\u0161jem nevarnosti in vonjem po malariji.\u00ab
– Xan Brooks, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbZadnje sekvence dose\u017eejo vrhunec halucinatorne veli\u010dastnosti; widescreen<\/em> posnetki s smrtjo pre\u017eetih pokrajin sodijo med najbolj nepozabno \u010dudne od zgodnjih dni Wernerja Herzoga.\u00ab
– Mednarodni filmski festival v Torontu<\/p>\n

\u00bb\u010ce je Preporod<\/strong> (First Reformed) Paula Schraderja pepelnati Whistler, imamo tu pred seboj platno Carlosa Morela, \u010digar barve pogosto delujejo kot pike, ki jih vidimo v omotici vro\u010dine. \/\u2026\/ Kak\u0161na mojstrica kamere je Lucrecia Martel! \/\u2026\/ Primarni pomen vizualnega poudari skozi niz osupljivo kompleksnih in neobi\u010dajnih kompozicij. \/\u2026\/ Tako kot njena prej\u0161nja dela tudi Zamo<\/strong> zaznamuje protislovna me\u0161anica stimulacije \u010dutov in vzdu\u0161ja dremavice.\u00ab
– Fernando F. Croce, Notebook<\/em><\/p>\n

\u00bbArgentinka je Terrence Malick latinske kinematografije; idiosinkrati\u010dna, briljantna ustvarjalka, ki ustvarja v lastnem ritmu in po lastnih pravilih. Tako kot Malick se tudi ona upira kategorizaciji. \u010ceprav jo pogosto povezujejo z novim argentinskih filmom konca prej\u0161njega in za\u010detka tega stoletja, pa mo\u010dan neorealisti\u010dni zna\u010daj omenjene generacije v njenih filmih ni prisoten. Njena dela so namesto tega edinstveno razpolo\u017eenjske, \u010dutne izku\u0161nje, v katerih brezhibne kompozicije spremljajo bogato teksturirani zvo\u010dni zapisi, na\u010din pripovedovanja pa je hkrati resen in igriv. \/\u2026\/ Zamova kafkovska no\u010dna mora vklju\u010duje spogledljiv, a izmuzljiv predmet po\u017eelenja; miti\u010dnega bandita; Indijance, ki prevzamejo nadzor; in nepozabni prizor z lamo.\u00ab
– Demetrios Matheou, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ novi vrhunec v re\u017eiserkinem opusu. Zama<\/strong> je delo vizualne in zvo\u010dne kompleksnosti zunaj vseh norm sodobne kinematografije. Film prekine s pripovedno linearnostjo, da bi se podal v iskanje kolonialne preteklosti, ki si jo je mogo\u010de zamisliti samo na fragmentaren na\u010din \u2013 kot nekdo, ki raziskuje svojo identiteto med ostanki tistega, \u010demur pravimo zgodovina.\u00ab
– Luciano Monteagudo, P\u00e1gina\/12<\/em><\/p>\n

\u00bbKaj bi lahko povedali o Zami<\/strong>, ne da bi zvenelo domi\u0161ljavo in pretirano? Lahko bi poiskali vzporednice s Terrenceom Malickom, Wernerjem Herzogom, Johnom Fordom in Claire Denis, a filmi Lucrecie Martel so edinstveni, neposnemljivi in neprimerljivi. Lahko bi govorili tudi o lepoti in bogastvu elementov in odtenkov, ki jih najdemo v vsakem posnetku, v sijajnih vizualnih stvaritvah \/\u2026\/ portugalskega direktorja fotografije Ruija Po\u00e7asa (Tabu<\/strong>, Ornitolog<\/strong>), v \u0161tevilnih plasteh (in u\u010dinkih) zvoka, ki ga je ustvaril Guido Berenblum, v izjemnem delu s prostorom zunaj kadra, z glasom v zunanjosti polja, z glasbo \u2026 A vsak izdelek argentinske re\u017eiserke je veliko ve\u010d kot zgolj vsota njegovih delov. V filmih Lucrecie Martel je nekaj metafizi\u010dnega, \u010dutnega (imajo celo vonj); nekaj, kar presega vzorce narativne kinematografije in konvencionalne dramatur\u0161ke zgradbe.\u00ab
– Diego Batlle, OtrosCines.com<\/em><\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce je ena glavnih mo\u010di in u\u017eitkov filma njegova sposobnost, da za\u010dasno odvrne gledal\u010devo pozornost od vsega, kar se dogaja zunaj kadra \u2013 in ga ujame v zamaknjeno, pasivno kontemplacijo o vsem znotraj samega sebe \u2013, potem lahko Zamo<\/strong> razumemo kot \u0161olski primer manipulacije. Z vsakim skrbno nadzorovanim trenutkom in gibom nas neubranljivo vabi, da se preprosto odklopimo in gledamo.\u00ab
– Adam Nayman, Reverse Shot<\/em><\/p>\n

\u00bbZama<\/strong> umesti eksistencialni ennui<\/em> in kafkovski administrativni brezup v kontekst 17. stoletja.\u00ab
– Michael Sicinski, Letterboxd<\/em><\/p>\n

\u00bbZama<\/strong> je edinstven primer v zgodovini filmskih priredb. Tako Di Benedetto kot Lucrecia Martel opisujeta provincialni, obrobni svet, njune zgodbe pa nam povedo ve\u010d o tistem, kar je ostalo neizre\u010deno, kot o tistem, kar je napisano na papirju ali prikazano na platnu. \/\u2026\/ Zama<\/strong> ponuja dobro pou\u010deno in intuitivno interpretacijo knjige, ki je hkrati odgovor in nadgradnja; spoj, ki ponese Di Benedettov roman v povsem novo obmo\u010dje. Gledana skupaj knjiga in film eden drugemu prina\u0161ata novo razumevanje in ustvarita eno samo umetni\u0161ko delo.\u00ab
– Esther Allen (prevajalka romana), The New York Review of Books<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Zama<\/strong>, ki ga je po klasiki Antonia Di Benedetta (1956) posnela Lucrecia Martel (znana po Mo\u010dvirju<\/strong> in Svetem dekletu<\/strong>), izredno ekspresivno izri\u0161e po\u0161astni ustroj kolonialne mentalitete. Diego de Zama namre\u010d med \u010dakanjem na napredovanje in premestitev v bolj\u0161e kraje \u2013 morda v Lermo, \u010de ne \u017ee v Buenos Aires \u2013 zdrdra kompletno abecedo kolonialnega uma: rasno vzvi\u0161enost, snobovsko domi\u0161ljavost, zavojevalsko o\u0161abnost, ob\u010dutek evropejske privilegiranosti, nestrpnost, avtoritarnost, vzkipljivost, popadljivost, pohlep, krutost, skorumpiranost, slo po discipliniranju, paranojo, avtodestruktivnost in birokratski fa\u0161izem. \/…\/ Kaj fa\u0161izira kolonialni um, je na dlani: prav to \u201cneskon\u010dno \u010dakanje\u201d na napredovanje in premestitev, to ve\u010dno \u010dakanje na \u201c\u0161e ve\u010d\u201d, to \u017eivljenje-za-\u010dakanje, ta ob\u010dutek, da si podcenjen in izklju\u010den, da v socialni in politi\u010dni hierarhiji nisi dovolj visoko, da nekaj zamuja\u0161, da nisi tam, kjer dogaja, da drugi zdajle nekje drugje brezmejno u\u017eivajo, ti pa si na napa\u010dnem kraju, v neki ku\u017eni paragvajski vukojebini, med zakotnimi staroselci in staroselkami, ki te niso vredni, pa \u010detudi ima\u0161 otroka s staroselko. Razlog ve\u010d, da jih prezira\u0161. In razlog ve\u010d, da ti je njihova blaginja \u0161panska vas. Zamove \u201cizgrede\u201d poraja prav njegov gnev nad ujetostjo, zastrto s bli\u0161\u010dem hierarhije \/…\/.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n


<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Festivalska uspe\u0161nica, ki jo je po istoimenski klasiki argentinske literature priredila ena najbolj samosvojih sodobnih re\u017eiserk Lucrecia Martel (Mo\u010dvirje, Sveto dekle), je poeti\u010dno, \u010dutno in halucinatorno popotovanje v \u00bbsrce teme\u00ab.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":78731,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/78730"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/78731"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=78730"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}