{"id":7853,"date":"2021-08-30T09:34:32","date_gmt":"2021-08-30T07:34:32","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/trgovinica-za-samomore\/"},"modified":"2021-08-30T10:02:06","modified_gmt":"2021-08-30T08:02:06","slug":"trgovinica-za-samomore","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/trgovinica-za-samomore\/","title":{"rendered":"Trgovinica za samomore"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/><em>\u00bbJe bilo va\u0161e \u017eivljenje polomija?\u00ad Naj bo va\u0161a smrt uspe\u0161nica!\u00ab<\/em> V sivem mestu, kjer recesijo spremlja depresija, se dru\u017eina Krava\u0161 \u017ee ve\u010d generacij ukvarja s prodajo pripomo\u010dkov za samomorilce. Dru\u017einski posel cveti, vse dokler se nekega dne v mrakobno vzdu\u0161je trgovinice ne prikrade zahrbtni sovra\u017enik: veselje do \u017eivljenja \u2026 Rodi se nov dru\u017einski \u010dlan, sre\u010dno in nasmejano dete, za katerega sta star\u0161a upala, da bo slabovoljen vsaj toliko kot njegova najstni\u0161ka sestra in brat. Toda smeha malega Alana se nalezejo tudi tisti, ki bi zaradi posla morali ostati karseda turobni &#8230;<\/p>\n<p>Prvi animirani celove\u010derec priznanega francoskega re\u017eiserja Patricea Leconta (<strong>Sme\u0161no<\/strong>), je \u010drno-\u010drna, politi\u010dno nekorektna in optimizma polna glasbena komedija, posneta po istoimenski knji\u017eni uspe\u0161nici Jeana Teul\u00e9ja.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.kinodvor.org\/media\/trgovinica.za.samomore_pg.pdf\"><strong>dostop do pedago\u0161kega gradiva<\/strong><\/a><\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/><em>Trgovinica za samomore<\/em> je najuspe\u0161nej\u0161a knjiga Jeana Teul\u00e9ja. Prevedena je bila v \u0161tevilne jezike, v sloven\u0161\u010dini pa je iz\u0161la pri zalo\u017ebi Hi\u0161a poezije leta 2012.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbRoman Jeana Teul\u00e9ja sem prebral ob njegovem izidu leta 2007, vendar pa si takrat nisem mogel zamisliti, da bi ga bilo mogo\u010de prirediti v film. &#8216;Naturalisti\u010dni&#8217; pristop bi knjigi namre\u010d le odvzel mo\u010d in humor. Ko sem kasneje \u2013 povsem nepri\u010dakovano \u2013 dobil ponudbo, da posnamem animirani film, je bilo naenkrat vse kot na dlani: like, prizori\u0161\u010da in tisto \u010dudno trgovino je bilo treba prenesti v popolnoma druga\u010den kontekst \u2013 v neobi\u010dajen, nami\u0161ljen svet. To je bila edina mo\u017ena pot; ne le edina, pa\u010d pa tudi zelo vznemirljiva. Nenadoma se je pred mano odprl nov svet, v katerem sem lahko dal prosto pot tako svoji domi\u0161ljiji kot tema\u010dnemu, a hkrati vedremu humorju. V tem duhu sem se spravil k delu, odlo\u010den, da bom spo\u0161toval, kar si je zamislil Jean Teul\u00e9, hkrati pa ustvaril nekaj novega. \u017delel sem narediti sodoben in vznemirjujo\u010d, hkrati pa \u2013 upam, da mi je uspelo \u2013 zabaven in izviren film. \/\u2026\/ Pri pisanju scenarija sem si vzel veliko svobode, zato sem se bal, da bo Jean Teul\u00e9 neprijetno presene\u010den ali celo \u0161okiran. Ko ga je prebral, pa me je poklical in rekel: &#8216;Zelo mi je v\u0161e\u010d, ker je nekaj \u010disto drugega, hkrati pa v njem najdem vse, kar sem napisal. Ta film bo prav toliko tvoj kot moj; kot \u010de bi ga napisala oba.&#8217; \/\u2026\/ Animirane filme pogosto obto\u017eujejo, da so namenjeni samo mlademu ob\u010dinstvu \u2013 kot da je animacija lahko le otro\u010dja in nikoli zrela. Pa vendar vemo, da se je s filmi, kakr\u0161ni so <strong>Troj\u010dice iz Bellevilla<\/strong> (<strong>Les triplettes de Belleville<\/strong>), <strong>Perzepolis <\/strong>(<strong>Persepolis<\/strong>), <strong>Val\u010dek z Ba\u0161irjem<\/strong> (<strong>Vals Im Bashir<\/strong>) in <strong>Predbo\u017ei\u010dna mora<\/strong> (<strong>The Nightmare Before Christmas<\/strong>) za\u010del nov trend. <strong>Trgovinica za samomore<\/strong> bi bila rada del te dru\u017eine. \/\u2026\/ Hotel sem narediti animirani film in muzikal, subverziven in hkrati dru\u017einsko usmerjen, politi\u010dno nekorekten, a dostopen vsakomur.\u00ab<br \/>&#8211; Patrice Leconte, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p>\u00bbFilm Patricea Leconta me je osupnil. Ko sem pri\u0161el iz dvorane, sem si rekel: &#8216;To je film, ki ga \u0161e nisem videl.&#8217; Re\u017eiser je imel nekaj precej pogumnih zamisli, ki jih v knjigi ni bilo \/\u2026\/, in songi so izvrstni!\u00ab<br \/>&#8211; Jean Teul\u00e9, avtor knjige<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Patrice Leconte (1947, Pariz) je po \u0161tudiju na pari\u0161ki filmski \u0161oli IDHEC (danes F\u00e9mis) ve\u010d let delal kot pisec in risar stripov pri francoski stripovski reviji <em>Pilote<\/em>. Francoskemu ob\u010dinstvu se je priljubil z lahkotnimi komedijami, kakr\u0161ni sta <strong>Les bronz\u00e9s <\/strong>(1978) in <strong>Pridi k meni<\/strong> (<strong>Viens chez moi, j&#8217;habite chez une copine<\/strong>, 1981), mednarodno pozornost pa pritegnil leta 1989, ko se je njegov psiholo\u0161ki triler <strong>Gospod Hire<\/strong> (<strong>Monsieur Hire<\/strong>) uvrstil v tekmovalni spored festivala v Cannesu. Leta 1996 je posnel kostumsko dramo <strong>Sme\u0161no<\/strong> (<strong>Ridicule<\/strong>), ki mu je poleg nominacij za oskarja in zlato palmo prinesla \u0161tiri cezarje in nagrado BAFTA za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film. V re\u017eiserjev obse\u017eni opus poleg omenjenih sodijo \u0161e: <strong>Frizerkin mo\u017e <\/strong>(<strong>Le mari de la coiffeuse<\/strong>, 1990), <strong>Dekle na mostu<\/strong> (<strong>La fille sur le pont<\/strong>, 1999), <strong>Mo\u017e z vlaka <\/strong>(<strong>L&#8217;homme du train<\/strong>, 2002), <strong>Zaupne besede tujca<\/strong> (<strong>Confidences trop intimes<\/strong>, 2004) in \u0161tevilni drugi. <strong>Trgovinica za samomore<\/strong> je Lecontov prvi animirani celove\u010derec, na doma\u010dih platnih pa smo si nazadnje lahko ogledali njegov najnovej\u0161i igrani film, po romanu Stefana Zweiga<strong> <\/strong>posneto<strong> <\/strong>romanti\u010dno dramo<strong> Obljuba <\/strong>(<strong>Une promesse<\/strong>, 2013).<strong> <\/strong><\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbTa ljubka mala stekleni\u010dka kisika je kot nala\u0161\u010d za na\u0161e krizne \u010dase \/\u2026\/ Humor je karseda \u010drn, risba elegantna in domiselna in govori se, da ima Tim Burton razlog za ljubosumje.\u00ab<br \/>&#8211; Fran\u00e7ois-Guillaume Lorrain, <em>Le Point<\/em><\/p>\n<p>\u00bbVsak, ki mu je bila v\u0161e\u010d <strong>Mrtva nevesta<\/strong> (<strong>The Corpse Bride<\/strong>), bo v filmu u\u017eival.\u00ab<br \/>&#8211; Lisa Nesselson, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKri\u017eanec med Charlesom Addamsom in revijo <em>Mad<\/em>.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Debruge, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbIz filma veje mrtva\u0161ki duh po Timu Burtonu, a humorna grozljivost Edwarda Goreyja in dru\u017eine Addams sta bolj\u0161i referenci za ta \u010drnokomi\u010dni animirani celove\u010derec, v Pariz ume\u0161\u010deno razposajeno komedijo, ki iz\u017eareva topli humanizem eklekti\u010dnega re\u017eiserja Patricea Leconta.\u00ab<br \/>&#8211; Deborah Young, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ nekje med \u010drnim humorjem in poezijo obupa.\u00ab<br \/>&#8211; C\u00e9cile Mury, <em>T\u00e9l\u00e9rama<\/em><\/p>\n<p>\u00bbOda dobri volji.\u00ab<br \/>&#8211; Thomas Sotinel,<em> Le Monde<\/em><\/p>\n<p>\u00bbLeconte se poigrava z idejo, da bi porast prodaje v Trgovinici za samomore povezal s trenutno gospodarsko recesijo, a turobno \u0161aljivi ton in stilizirana grotesknost film povezujeta z dalj\u0161o tradicijo evropskega nelagodja.\u00ab<br \/>&#8211; John Semley, <em>Cinema Scope<\/em><\/p>\n<p>\u00bbOdli\u010den film, ob katerem pozabimo, da gre za re\u017eiserjev prvi animirani celove\u010derec. \/\u2026\/ \u010ceprav je zelo blizu estetiki Tima Burtona \/\u2026\/, ima <strong>Trgovinica za samomore<\/strong> lasten vizualni slog \/\u2026\/.\u00ab<br \/>&#8211; <em>Positif<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNaj \u017eivi <strong>Trgovinica za samomore<\/strong>! \/\u2026\/ Hkrati odbit, drzen in poln \u017eivljenja.\u00ab<br \/>&#8211; <em>Le Figaro Magazine<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Prvi animirani celove\u010derec priznanega francoskega re\u017eiserja Patricea Leconta (Sme\u0161no), je \u010drno-\u010drna, politi\u010dno nekorektna in optimizma polna glasbena komedija, posneta po istoimenski knji\u017eni uspe\u0161nici Jeana Teul\u00e9ja.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":7854,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/7853"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7854"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7853"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}