Ko je oktobra 2003 Slovenska kinoteka ponovno odprla Kinodvor kot kinematograf, namenjen prikazovanju sodobnega kakovostnega filma, je imenovala vse prostore po prezgodaj umrlih, neizpetih cineastih, ki so s svojimi drobnimi, vendar klju\u010dnimi prispevki k sedmi umetnosti na lokalni in globalni ravni dali zgolj slutiti, kam vse bi se lahko razmno\u017eile zgodovine filma. Glavna dvorana je bila poimenovana po \u017darku Lu\u017eniku, prekmalu umrlemu in zato ve\u010dno mlademu avtorju, ki je s prgi\u0161\u010dem kratkih filmov neizbrisno zaznamoval slovensko kinematografijo na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta. Ob \u0161estdeseti obletnici njegovega rojstva se mu \u017eelimo v Kinodvoru pokloniti s spominskim ve\u010derom.<\/p>\n
V temi \u00bbTo ni le najve\u010dji dose\u017eek slovenskega dokumentarnega filma, to je dragocenost svetovnega filma. Senzacionalna najdba zgodbe o \u010dloveku, ki se je 33 let po vojni skrival pred sova\u0161\u010dani, ker naj bi nekaj \u010dasa sodeloval z domobranci, se preto\u010di v intimen esej o strahu in neuni\u010dljivi, \u010detudi blazni, volji \u010dlove\u0161kega duha. Portret avdiovizualno mrtvega \u010dloveka, ki se pred kamero s svojo podobo in s svojim govorom ponovno rojeva, je kljub silnemu kontrapunktu ne\u017eno polo\u017een ob portret vasi, ki ga sestavljajo pristni utrinki \u017eivljenja va\u0161\u010danov in njihovih misli o radikalni \u010dlove\u0161ki odlo\u010ditvi. Ekspresionisti\u010dna \u010distost portretiranja posami\u010dnika in ljudska neposrednost portretiranja kolektiva prek mno\u017eice posebej izrisanih in tematiziranih oseb oziroma skupinic, ki spominja na Brueghla in hrva\u0161ko naivo, pri\u010data o visoki vizualni zavesti Lu\u017enika in njegovega sijajnega \u010dloveka s kamero, Vilka Fila\u010da. Njegova kamera prehaja iz objektiva v subjektiv tako naravno, tako neverjetno in \u0161okantno, da jo ljudje, ki jih zapisuje, vzamejo za osebo. In: \u010de \u017eelite pristno lekcijo o svetlobi in temi na barvnem filmu, \u010de \u017eelite poglavje o okvirju, ki deli in ve\u017ee notranjost in zunanjost, si poglejte V temi<\/strong>.\u00ab Ljubezen Diplomirani ekonomist Marjan Jam\u0161ek, nekdaj uslu\u017ebenec ministrstva za notranje zadeve, je nekega lepega dne ugotovil, da je njegovo \u017eivljenje prazno. Kupil je nekaj koz in od\u0161el z \u017eeno in sinom \u017eivet v leseno kolibo ob morju. Tam, med trsjem in kakiji, pod pobo\u010djem, poraslim z ro\u017emarinom in divjim \u0161etrajem, ga je \u010dakalo polno \u017eivljenje.<\/p>\n \u00bbJam\u0161ek je imel v \u010dasu snemanja tega filma nekaj deset koz: vsaka je imela ime. Kozla sta bila dva. Bila sta nepopisno ljubosumna drug na drugega. Kadar se je Jam\u0161ek dotaknil enega, je moral hitro pobo\u017eati \u0161e drugega, da je bil mir v staji.\u00ab Prijatelja Televizijska ekipa pride k mladima slikarjema Milanu in Zvonetu, da bi o njiju posnela oddajo. Fanta ne \u017eelita biti ‘junaka’ in se ekipi in oddaji ves \u010das izmikata. Imata posebna o\u010dala, s pomo\u010djo katerih se lahko, kadarkoli jih natakneta, umakneta in zbe\u017eita v ‘druga\u010den svet’, svet sanj, more, nedo\u017eivetih situacij, skratka, v svet fantastike in domi\u0161ljije, kamor jima vztrajna TV-ekipa ne more slediti …<\/p>\n \u00bb\/…\/ pravi ognjemet gagov, duhovitih dialogov in zabavnih vizualnih re\u0161itev, ironiziranje televizijskih kli\u0161ejev, \u0161e posebej portretnih prispevkov v tako imenovanih ‘mladinskih oddajah’.\u00ab Zid Zid, vi\u0161ji od \u010dloveka, se razteza levo in desno. Upokojenec prihaja iz dneva v dan, da bi obnovil park, ki je bil nekdaj na tem mestu. Ko park dobiva svoj pravi videz, se bogati tudi \u017eivljenje zidu …<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ko je oktobra 2003 Slovenska kinoteka ponovno odprla Kinodvor kot kinematograf, namenjen prikazovanju sodobnega kakovostnega filma, je imenovala vse prostore po prezgodaj umrlih, neizpetih cineastih, ki so s svojimi drobnimi, vendar klju\u010dnimi prispevki k sedmi umetnosti na lokalni in globalni ravni dali zgolj slutiti, kam vse bi se lahko razmno\u017eile zgodovine filma. Glavna dvorana je bila poimenovana po \u017darku Lu\u017eniku, prekmalu umrlemu in zato ve\u010dno mlademu avtorju, ki je s prgi\u0161\u010dem kratkih filmov neizbrisno zaznamoval slovensko kinematografijo na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta. Ob \u0161estdeseti obletnici njegovega rojstva se mu \u017eelimo v Kinodvoru pokloniti s spominskim ve\u010derom.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":7846,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/7845"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7846"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7845"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
re\u017eija,\u00a0scenarij, monta\u017ea<\/strong> \u017dare Lu\u017enik. Jugoslavija, 1979, 18′<\/p>\n
– Vlado \u0160kafar, Kinote\u010dnik<\/em><\/p>\n
re\u017eija <\/strong>\u017dare Lu\u017enik. Jugoslavija, 1983, 31′<\/p>\n
– Helena Koder<\/p>\n
re\u017eija<\/strong> \u017dare Lu\u017enik scenarij<\/strong> Milan Eri\u010d, Zvonko \u010coh, \u017dare Lu\u017enik nastopajo<\/strong> M. Eri\u010d, Z. \u010coh, Du\u0161an Pirih-Hup, Etbin Stefan\u010di\u010d, Miha Klep, Desa Muck. Oddaja Mladi za mlade<\/em>, TV Ljubljana, 1982, 26′<\/p>\n
– Bojan Kav\u010di\u010d, Stop<\/em><\/p>\n
re\u017eija, scenarij, monta\u017ea\u00a0<\/strong>\u017dare Lu\u017enik. Jugoslavija, 1982, 12′<\/strong><\/p>\n