{"id":7842,"date":"2020-01-03T13:09:49","date_gmt":"2020-01-03T12:09:49","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/nebraska\/"},"modified":"2020-01-03T13:42:37","modified_gmt":"2020-01-03T12:42:37","slug":"nebraska","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/nebraska\/","title":{"rendered":"Nebraska"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Nekje vzdol\u017e avtoceste policist ustavi pe\u0161ca. Starec je namenjen v 1200 kilometrov oddaljeno mesto Lincoln v Nebraski, kjer naj bi ga \u010dakal milijon dolarjev. \u010ceprav ga \u017eena in sin David sku\u0161ata prepri\u010dati, da je pismo, ki ga je prejel, obi\u010dajna tr\u017ena prevara, je Woody odlo\u010den, da bo dobil svoj denar. David, naveli\u010dan pregovarjanja, nazadnje pristane, da o\u010deta odpelje v Nebrasko. Na poti se ustavita v Woodyjevem rojstnem kraju, kjer zgodba o njegovem domnevnem bogastvu izzove nepri\u010dakovane posledice \u2026<\/p>\n

Alexander Payne (Potomci<\/strong>, Stranpota<\/strong>, Gospod Schmidt<\/strong>) se vra\u010da na cesto z ne\u017eno in pretanjeno komedijo, ki se izka\u017ee kot izvrsten eliksir za te krizne \u010dase. Film je veteranu Bruceu Dernu prinesel nagrado za najbolj\u0161ega igralca v Cannesu in nominacijo za oskarja.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbTa \u010dudoviti scenarij mi je pri\u0161el v roke pred devetimi leti. Pritegnil me je, ker je bil poln humorja in melanholije, ravno tako kot \u017eivljenje. Poleg tega mi je bilo v\u0161e\u010d, da je pisec dogodke resni\u010dno do\u017eivel in je zgodba zato delovala osebno. \/\u2026\/ Zaradi tega, kar se je dogajalo v na\u0161i dru\u017ebi, preden smo film kon\u010dali, se je nenadoma za\u010delo zdeti, da smo posneli sodobno zgodbo o depresiji. Vendar pa mislim, da vsak film odseva \u010das, v katerem je narejen. Duh \u010dasa veje skozenj, pa naj bo to zavedno ali nezavedno. \/\u2026\/ Scenarij mi je bil v\u0161e\u010d zaradi suhega humorja, dokaj tipi\u010dnega za Nebrasko. \u0160lo je za zanimivo zgodbo o sinu in o\u010detu, o njuni odtujenosti in o tem, kako se na koncu spet zbli\u017eata in ustvarita nekak\u0161no medsebojno razumevanje. To se mi je zdela lepa zgodba. V\u0161e\u010d mi je bila, ker je govorila o dobrosr\u010dnosti. \/\u2026\/ Kar me je \u0161e posebej pritegnilo, pa je bila Davidova \u017eelja, da bi dal svojemu o\u010detu nekaj dostojanstva. Ta tema je bila zame pomembna in osebna. \/\u2026\/ Vedno sem si \u017eelel posneti \u010drno-bel film. Ta je iz kinematografov izginil zaradi komercialnih in ne umetni\u0161kih razlogov. Zdelo se mi je primerno, da uporabim tehniko, tako preprosto kot \u017eivljenja, ki jih opisujem.\u00ab
– Alexander Payne, re\u017eiser<\/p>\n

\u00bbHotel sem napisati zgodbo o resni\u010dnih ljudeh; v\u0161e\u010d so mi tak\u0161ne, ki imajo v sebi tisto resni\u010dno \u010dlove\u0161kost. \u017delel sem napisati nekaj o radosti \u017eivljenja, pa tudi o \u017ealosti, ki sodi zraven. Zlasti pa sem hotel, da bi se ljudje v tem filmu zdeli tako resni\u010dni, da bi gledalca popolnoma posrkalo v njihova \u017eivljenja.\u00ab
– Bob Nelson, scenarist<\/p>\n

\u00bbKo sem prvi\u010d prebral scenarij, sem vedel, da je to vloga, ki jo moram na vsak na\u010din dobiti. \/\u2026\/ Leta in leta so mi govorili: ‘Samo bodi Dernsy<\/em>.’ \/\u2026\/ Alexander je prinesel nekaj ve\u010d in to zahteval tudi od mene. Hotel je videti, kaj lahko jaz prispevam k liku Woodyja in ne kaj Woody vzbudi v meni. Vesel sem, da sem dobil to prilo\u017enost. Z Woodyjem sem lahko naredil nekaj, \u010desar nisem \u0161e nikoli.\u00ab
– Bruce Dern, igralec<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Alexander Payne se je kot potomec gr\u0161kih priseljencev rodil leta 1961 v Omahi, najve\u010djem mestu ameri\u0161ke zvezne dr\u017eave Nebraska. Po \u0161tudiju zgodovine in \u0161panske literature na Univerzi Stanford je magistriral iz filmske re\u017eije na univerzi UCLA. Leta 1996 je posnel svoj prvi celove\u010derec, provokativen prispevek k ameri\u0161ki debati o splavu Dr\u017eavljanka Ruth<\/strong> (Citizen Ruth<\/strong>), tri leta kasneje pa Volitve<\/strong> (Election<\/strong>, 1999), srednje\u0161olsko politi\u010dno satiro, prirejeno po istoimenskem romanu Toma Perrotte. Film je navdu\u0161il filmske kritike, re\u017eiserju pa prinesel sloves enega najbolj pronicljivih satirikov v sodobnem filmu. Leta 2002 je bila v tekmovalnem sporedu festivala v Cannesu premierno predvajana njegova komi\u010dna drama po romanu Louisa Begleyja Gospod Schmidt <\/strong>(About Schmidt<\/strong>), kasneje nagrajena z zlatim globusom za najbolj\u0161i scenarij. Oba Paynova naslednja filma, Stranpota<\/strong> (Sideways<\/strong>, 2004) in Potomci<\/strong> (The Descendants<\/strong>, 2011), sta prejela oskarja za najbolj\u0161i prirejeni scenarij ter poleg drugih tudi nominaciji za najbolj\u0161i film in najbolj\u0161ega re\u017eiserja. Nebraska<\/strong> je re\u017eiserjev \u0161esti celove\u010derec in prvi film, pod katerega se ni podpisal tudi kot scenarist. Z njim se po kratkem izletu v Kalifornijo in na Havaje spet vra\u010da v rodno Nebrasko, prizori\u0161\u010de svojih prvih treh filmov.<\/p>\n

Alexander Payne slovi kot ‘re\u017eiser igralcev’, ki zna izvabiti sijajne in presenetljive nastope iz zvezdnikov, kakr\u0161ni so Laura Dern, Reese Witherspoon, Jack Nicholson, Paul Giamatti, Virginia Madsen in George Clooney. Njegove inteligentne in spretno napisane komedije kritiki pogosto primerjajo s filmi Prestona Sturgesa in Billyja Wilderja.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbZgodba, prepojena s patosom, komedijo in ob\u017ealovanjem, prikli\u010de v spomin klasi\u010dno neodvisno kinematografijo Hala Ashbyja in Boba Rafelsona. Film, posnet s skoraj ami\u0161ko askezo v monokromu, podeljuje mrzlo, apokalipti\u010dno turobnost tisti doma\u010di obcestni ameri\u0161ki kulturi, ki jo Payne tako rad lovi v svoj objektiv.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/em><\/p>\n

\u00bbSladek in hkrati grenak, jedko humoren in neizmerno \u017ealosten \u2013 film je vzor tonske ob\u010dutljivosti in preciznosti. Payne je v Dernu na\u0161el popolno orodje, s pomo\u010djo katerega izra\u017ea svoje bogate, me\u0161ane ob\u010dutke o svetu, v katerem je odrasel. Lakoni\u010den, a izjemno zgovoren v svojih pogledih in kretnjah \u2013 Woody je pristna, izredno gledljiva kreacija, ki je Dernu zaslu\u017eeno prinesla nagrado za najbolj\u0161ega igralca v Cannesu.\u00ab
– Geoff Andrew<\/p>\n

\u00bbKakor je bila Zadnja kino predstava<\/strong> (The Last Picture Show<\/strong>) film o koncu obdobja nedol\u017enosti petdesetih let, posnet v sedemdesetih, deluje Nebraska<\/strong> kljub ume\u0161\u010denosti v sedanjost kot \u017ealostinka za Ameriko (in ameri\u0161kim filmom), ki je ni ve\u010d \/\u2026\/. \u010crno-bele widescreen<\/em> podobe \/\u2026\/ prikli\u010dejo v spomin posnetke Roberta Surteesa za Zadnjo kino predstavo <\/strong>ter mno\u017eico ikoni\u010dnih ameri\u0161kih fotografov (Walker Evans, Dorothea Lange idr.), ne da bi pri tem usmerjale nepotrebno pozornost nase.\u00ab
– Scott Foundas, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbKaj \u017eene Woodyja, da gre na to potovanje? Verjame pismu? Ali pa gre za \u017eeljo \u2013 kakorkoli globoko je \u017ee ta skrita pod njegovo brezizrazno zunanjostjo \u2013, da bi v zadnjem trenutku iztisnil nekaj iz svojega ne ravno popolnega \u017eivljenja? Nebraska<\/strong> ne ponuja oguljenih odgovorov na katerokoli izmed teh vpra\u0161anj. Poleg tega je k sre\u010di ne zaznamuje nostalgija, pa \u010deprav preteklost \u0161e kako visi nad Wilsonovim dobro premi\u0161ljenim, pogosto ganljivim scenarijem, in zagotovo je tu tudi namig, da je svet postal bolj neusmiljen, neprijazen: ‘On le verjame, kar mu ljudje re\u010dejo,’ pove David o svojem starem o\u010detu. Film ima tudi veliko sme\u0161nih trenutkov, v katerih pride do izraza njegov suhi, obe\u0161enja\u0161ki humor, in Payne bolj kot kdajkoli pusti humorju, da tiho priplava na povr\u0161je, namesto da bi z vso silo udaril na plan.\u00ab
– Dave Calhoun, Time Out London<\/em><\/p>\n

\u00bbNebraska<\/strong> \/\u2026\/ je Paynovo najbolj\u0161e, najbolj kompleksno in najbolj prepri\u010dljivo delo doslej. \/\u2026\/ Payne postaja \u0161e eden izmed velikih liberalno-konzervativnih ameri\u0161kih filmskih ustvarjalcev. Njegovi filmi so dedi\u0161\u010dina Capre in Forda, pa tudi Sturgesa. V njih je prisotna tako liberalna kritika pohlepa in grabe\u017eljivosti kot konzervativno vztrajanje pri tem, da je v ideji o ameri\u0161ki izjemnosti in poveli\u010devanju navdahnjenega posameznika nekaj resnice, da na\u0161a pokrajina nas in na\u0161 rod povzdiguje v nekaj edinstveno juna\u0161kega in plemenitega. Popolno ravnovesje teh pristopov v Nebraski<\/strong> dokazuje, da sodi v pe\u0161\u010dico filmskih ustvarjalcev, na katerih sloni prihodnost ameri\u0161kega mainstream<\/em> filma.\u00ab
– Larry Gross, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbNebraska<\/strong> je suhega humorja poln, oto\u017een in zelo ganljiv dru\u017einski portret o izgubljenih in najdenih bogastvih. Delo, ki je tema\u010dnej\u0161e od Paynovih prej\u0161njih filmov \u2013 pa \u010deprav le zato, ker se posredno loteva sodobne recesije in precej odkrito spopada z ravnodu\u0161nostjo na\u0161ega \u010dasa \u2013, je kljub temu melanholi\u010dno kot Stranpoti<\/strong>, ne\u017eno kot Potomci<\/strong>, neusmiljeno sme\u0161no kot Volitve<\/strong> \/\u2026\/.\u00ab
– David Ehrlich, Film.com<\/em><\/p>\n

\u00bbKakor vse drugo, razume avtor tudi koncept filma ceste nekoliko po svoje, recimo precej stati\u010dno, kot potovanje, sestavljeno iz samih prekinitev, predvsem pa z dalj\u0161im osrednjim zastojem, kjer se iz\u010distijo odnosi in razmerja. Payne niti za trenutek ne podle\u017ee socialni agoniji propadajo\u010dega okolja, marve\u010d slika osrednjega junaka, njegove dru\u017einske \u010dlane, sorodnike, dozdevne prijatelje in naklju\u010dne znance z ravno prav\u0161njo mero humorja in trpkosti, prizanesljivosti in tenko\u010dutnosti. Nekateri liki in prizori delujejo domala groteskno, druge preveva melanholija, za <\/strong>piko na i pa ne manjka niti patosa.\u00ab
– Bojan Kav\u010di\u010d, Stop<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce ho\u010dete videti vrhunski road movie, potem si poglejte elegi\u010dno, romaneskno, \u010drnobelo Nebrasko<\/strong>.\u00ab ZELO ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbNebraska<\/strong>, formalna antiteza Velike ribe<\/strong> Tima Burtona, mi je osebno s komi\u010dnimi izbruhi posejano grenko sladko potovanje domov, tako za protagoniste filma, kakor za re\u017eiserja Alexandra Payna, ki mu v njegovem morda najbolj\u0161em filmu doslej brez pretiranih pretenzij uspe ohraniti tudi humanisti\u010dno perspektivo.\u00ab
– Matev\u017e Jerman, RA Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010carobnost pali\u010dice re\u017eiserja in scenarista Alexandra Paynea se ka\u017ee v tem, da socialno okolje analizira na miren, a so\u010den in humoren na\u010din\u037e ter da skozi izredno naravno zvene\u010de dialoge ter odnose v mali dru\u017ebi zelo po\u010dasi, drobec za drobcem, izri\u0161e svoje “pora\u017eene” favorite. Film Nebraska<\/strong> se obenem zaveda pomembnosti katarze zadnjega posnetka, predvsem pa je izredno lep, human film, ki slavi “sivino”.\u00ab
– Peter Zupanc, TV Okno<\/em><\/p>\n

\u00bbTak\u0161no anonimno Ameriko predstavlja stari Woody, ki se mu ob prejemu reklamnega trika, da je postal milijonar, \u017eivljenje postavi pokonci. To, da ho\u010de na vsak na\u010din dose\u010di Lincoln, magari pe\u0161, da ho\u010de do svojega milijona, \u010deprav je utvara po\u010dasi jasna tudi njemu, pomeni, da je ta la\u017eni papir v njem prebudil globoko vznemirjenje. Morda pa njegovo povpre\u010dno \u017eivljenje vendarle ni izgubljeno? Morda pa Nebraska le ni poslednja resnica sveta? Morda so krave in pra\u0161i\u010di, ki se pasejo ob cestah, samo silhuete nekega prej\u0161njega \u017eivljenja? Na tej trmasti zazrtosti v spremembo, ki ne bo spremenila ni\u010desar, je Payne zasnoval svojo mehko cestno balado, elegijo o \u010dloveku, ki ni mogel iz\u017eiveti svoje \u010dlove\u010dnosti, svojo monokromno izpoved (kamera lovi samo neskon\u010dne odtenke sive) o tem, da je ameri\u0161ki sen sicer velik, a tudi Nebraska v srcu ni majhna.\u00ab
– Peter Kol\u0161ek, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbSeveda bi se dalo scenariju Boba Nelsona o\u010ditati, da si privo\u0161\u010di kako \u0161alo preve\u010d na ra\u010dun stereotipnega, karikiranega lika te\u010dne \u017eenske, a duhovitost filma je, z nekaj izjemami, trpke in zadr\u017eane narave. Nebraska<\/strong> je film, ki si za svojo zgodbo vzame \u010das, nekje spotoma zapelje iz predvidljivih tirnic in se zaleze \u010dloveku naravnost v srce.\u00ab
–\u00a0 Ana Jurc, MMC RTV<\/em><\/p>\n


<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Alexander Payne (Potomci, Stranpoti, Gospod Schmidt) se vra\u010da na cesto z ne\u017eno in pretanjeno komedijo, ki se izka\u017ee kot izvrsten eliksir za te krizne \u010dase. Film je veteranu Bruceu Dernu prinesel nagrado za najbolj\u0161ega igralca v Cannesu in nominacijo za oskarja.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":7843,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/7842"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7843"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7842"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}