{"id":76749,"date":"2026-05-07T08:35:51","date_gmt":"2026-05-07T06:35:51","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/sodnica\/"},"modified":"2026-05-07T08:48:13","modified_gmt":"2026-05-07T06:48:13","slug":"sodnica","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/sodnica\/","title":{"rendered":"Sodnica"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Vrhovna sodnica Fiona Maye, specializirana za eti\u010dno zahtevnej\u0161e primere dru\u017einskega prava, u\u017eiva izjemno spo\u0161tovanje, a ne brez \u017ertev v zasebnem \u017eivljenju. Ko se njen zakon znajde na razpotju, dobi nujen primer na smrt bolnega Adama, ki zaradi verskih razlogov zavra\u010da transfuzijo krvi. Ker \u0161e ni polnoleten, mu Fiona lahko odredi prisilno zdravljenje. Da bi fanta bolje razumela, se odlo\u010di za nenavadno potezo in ga obi\u0161\u010de v bolni\u0161nici. Sre\u010danje dveh iskrivih duhov v obeh prebudi mo\u010dna \u010dustva.<\/p>\n<p>Drama o trku prava in verskih prepri\u010danj, pa tudi o napetem razmerju med \u010dustvi in razumom, zgrajena okrog fascinantnega lika ostroumne vrhovne sodnice (Emma Thompson). Britanski pisatelj Ian McEwan je scenarij priredil po lastnem romanu <em>V imenu otroka<\/em>.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbNeko\u010d sem se zna\u0161el na ve\u010derji z dru\u017ebo sodnikov \/&#8230;\/. V nekem trenutku je na\u0161 gostitelj, prito\u017ebeni sodnik sir Alan Ward, \/&#8230;\/ vstal in segel na polico po vezan izvod svojih sodb. \/&#8230;\/ Te so bile kot kratke zgodbe ali novele. Ozadje dolo\u010denega spora ali dileme je bilo jedrnato povzeto, liki so bili naslikani s hitrimi zamahi, zgodba podana z razli\u010dnih gledi\u0161\u010d in na koncu so bili tisti, ki iz zgodbe niso pri\u0161li kot zmagovalci, pospremljeni z merico so\u010dutja. To niso bili primeri s kazenskih sodi\u0161\u010d, kjer je treba brez sence dvoma odlo\u010diti, ali je nekdo zlo\u010dinec ali nesre\u010dna \u017ertev. Ni\u010d tako \u010drno-belega. To so bile zgodbe z dru\u017einskega podro\u010dja, ki vsebuje ve\u010dino tistega, kar je pomembno v vsakdanjem \u017eivljenju: ljubezen in zakon in konec obeh, ste\u017eka razdeljeno premo\u017eenje, star\u0161evsko krutost in zanemarjanje otrok, grenke pravde za otrokovo usodo. Tu, v mojem naro\u010dju, so bili realisti\u010dno zasnovani liki, postavljeni v verjetne situacije, ki pritegnejo in zastavljajo kompleksna eti\u010dna vpra\u0161anja.\u00ab<br \/>&#8211; Ian McEwan<\/p>\n<p>\u00bbFionina odlo\u010ditev in posledi\u010dna sodba, ki odobri transfuzijo krvi, vodita v odnos soodvisnosti med sodnico, ki mora na neki na\u010din igrati boga, in fantom, \u010digar \u017eivljenje re\u0161i. Medtem mo\u017e Fiono obto\u017ei, da zanemarja njun zakon. Ne gre za zavestno zanemarjanje: poklicno delo, ki je zelo pomembno in mu je povsem predana, jo je tako zaposlilo, da je s\u010dasoma postala vse bolj odrezana od \u010dustev in mo\u017ea. Ves ta \u010das pa raste njena navezanost na fanta, \u010digar \u017eivljenje je re\u0161ila, oziroma obsedenost z njim. Zanj je postala nekak\u0161en simbol sijo\u010de inteligence, miru in spokojnosti; vsega, \u010desar mu sicer v \u017eivljenju primanjkuje.\u00ab<br \/>&#8211; Richard Eyre<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Ian McEwan je eden najbolj prepoznavnih sodobnih britanskih pisateljev. Njegovo ime se je \u017ee \u0161estkrat zna\u0161lo na listi nominirancev za Bookerjevo nagrado, leta 1998 pa jo je prejel za roman <em>Amsterdam<\/em>. Mnogi njegovi romani so do\u017eiveli uspe\u0161ne filmske priredbe: <strong>V naro\u010dju tujcev<\/strong> (The Comfort of Strangers, 1990) Paula Schraderja, <strong>Nedol\u017een<\/strong> (The Innocent, 1993) Johna Schlesingerja, s srebrnim berlinskim medvedom nagrajeni <strong>The Cement Garden<\/strong> (1993) Andrewa Birkina in <strong>Pokora<\/strong> (Atonement, 2007) Joeja Wrighta, ki je med drugim prejela zlati globus za najbolj\u0161i film in oskarja za najbolj\u0161o izvirno glasbo. Leta 2017 je lu\u010d sveta ugledala \u0161e ena adaptacija McEwanovega romana, <strong>Na obali Chesil <\/strong>(Dominic Cooke), ki je prav tako na sporedu v Kinodvoru. V sloven\u0161\u010dini je iz\u0161lo kar nekaj pisateljevih knjig, med njimi tudi <em>Na obali Chesil<\/em> in <em>V imenu otroka<\/em>.<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Richard Eyre je ve\u010dkrat nagrajeni britanski gledali\u0161ki, operni, televizijski in filmski re\u017eiser. Sprva je re\u017eiral predvsem v gledali\u0161\u010du, za\u010detek njegove filmske kariere pa zaznamuje prvenec <strong>The Ploughman\u2019s Lunch<\/strong> (1983), prav tako posnet po scenariju Iana McEwana. Za svoj naslednji film <strong>Iris<\/strong> (2001), biografijo pisateljice in filozofinje Iris Murdoch, je bil nominiran za berlinskega zlatega medveda. Film o prvi \u017eenski igralki na britanskem odru <strong>Stage Beauty<\/strong> (2004) je na filmskem festivalu v Cambridgeu prejel nagrado ob\u010dinstva, psiholo\u0161ki triler <strong>Zapiski o \u0161kandalu<\/strong> (Notes on a Scandal, 2006) pa je dobil nagrado ob\u010dinstva na Berlinalu in vrsto nominacij za pomembna filmska priznanja, vklju\u010dno z oskarji, zlatimi globusi in nagradami BAFTA. Za veliko platno je priredil kratko zgodbo Bernharda Schlinka <strong>Drugi mo\u0161ki<\/strong> (The Other Man, 2008), posnel pa je tudi vrsto televizijskih filmov in serij za BBC, med drugim film o falklandski vojni <strong>Tumbledown<\/strong> (1988), za katerega je prejel nagrado BAFTA za najbolj\u0161o TV-dramo.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb<strong>Sodnica<\/strong> je natan\u010dno umerjena drama, vredna Clauda Sauteta \/&#8230;\/. Film, ki ga je z brezhibno eleganco in diskretnostjo zre\u017eiral Richard Eyre, nas v visoko dru\u017ebo popelje s tak\u0161no lahkotnostjo, da imamo ob\u010dutek, da tudi sami spadamo prav tja. McEwan, Eyre in drugi ustvarjalci raziskujejo nenavaden dolg, ki si ga Fiona nakoplje ne toliko s tem, da zavrne Adamove ugovore in omogo\u010di zdravnikom, da ga re\u0161ijo, ampak bolj s tem, da mu ponudi intenzivnej\u0161i in bolj romanti\u010den ob\u010dutek samega sebe, vizijo, ki je bolj navdihujo\u010da celo od tistega, \u010demur Jehove pri\u010de pravijo &#8216;Resnica&#8217;.\u00ab<br \/>&#8211; Tom Charity, <em>Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00bbIgra Emme Thompson, tako elegantna in ranljiva, nosi film na svojih ramenih.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Bradshaw, <em>The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bbGlavna igralca bi te\u017eko bila bolj\u0161a. Emma Thompson igra z osupljivo rahlo\u010dutnostjo. \u010ceprav ima v filmu nekaj sodnih govorov, ki jih poda z obilico stila, je najbolj\u0161a takrat, ko se na \u017eivljenjske ovire odzove brez besed. Drobne spremembe njene obrazne mimike so zelo nazorne; to je filmska igra v najbolj izostreni in povedni obliki. Fionn Whitehead nas pritegne z razmi\u0161ljujo\u010do naravo in vedo\u017eeljnostjo svojega Adama, ki ga odlikuje tudi \u010dustvena odprtost, nekaj, kar je Fiona izgubila. In prav zato so izmenjave med njima tako srce parajo\u010de.\u00ab<br \/>&#8211; Stephen Farber, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Sodnica<\/strong> je pripovedovana s tako globokim so\u010dutjem \u2013 in je tako zelo britanska \u2013, da jo bo nemajhen del potencialnih gledalcev bodisi zavrnil bodisi popolnoma prezrl. To je film, na kakr\u0161nega ne naletimo pogosto: drama za odrasle, napisana in upodobljena z ob\u010dutkom za vpra\u0161anja, ki zaposlujejo \u010dloveka v zrelih letih \u2013 ne gre le za precej osebno zapletenost ohranjanja tridesetletnega zakona brez lastnih otrok, ampak za bolj daljnose\u017eno napetost med zakonom prava in gore\u010de trdnim verskim prepri\u010danjem.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Debruge, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/&#8230;\/ to je sodna drama, a tak\u0161na, ki \u017eari\u0161\u010de prenese s sodnega primera na osebo, ki odlo\u010da v nepopisno ob\u010dutljivi situaciji. <strong>Sodnica<\/strong> je vsekakor miselno izzivalen film, ki ob koncu gledalca vr\u017ee s tira, a igra Emme Thompson vdihne \u017eivljenje zapletenim moralnim vpra\u0161anjem, ki jih film posku\u0161a raziskati.\u00ab<br \/>&#8211; Fionnuala Halligan, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/&#8230;\/ \u010dustvena in prefinjena drama za odrasle pokuka v vrzel med lepoto idealov in ceno, ki jo \u010dlovek pla\u010da, \u010de po njih \u017eivi.\u00ab<br \/>&#8211; David Ehrlich, <em>IndieWire<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Drama o trku prava in verskih prepri\u010danj, pa tudi o napetem razmerju med \u010dustvi in razumom, zgrajena okrog fascinantnega lika ostroumne vrhovne sodnice (Emma Thompson). Britanski pisatelj Ian McEwan je scenarij priredil po lastnem romanu V imenu otroka.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":76750,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/76749"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/76750"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=76749"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}