{"id":76242,"date":"2020-05-13T11:07:29","date_gmt":"2020-05-13T09:07:29","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/igram-sem\/"},"modified":"2020-05-13T11:24:35","modified_gmt":"2020-05-13T09:24:35","slug":"igram-sem","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/igram-sem\/","title":{"rendered":"Igram, sem"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Medtem ko se pripravlja na vlogo tatice, za\u010dne mlada igralka krasti tudi v\u00a0resni\u010dnem \u017eivljenju, vse bolj \u00bbfilmski\u00ab pa postaja tudi njen odnos do mladega natakarja, ki je vanjo zaljubljen \u2026 Med raziskovanjem za vlogo klo\u0161arja se igralec potika po zaveti\u0161\u010dih in navezuje stike z resni\u010dnimi brezdomci. Svoboda \u017eivljenjskega sloga ga povsem prevzame &#8230; Igralec v televizijski \u017eajfnici obsesivno zasleduje soigralko, ona pa mu dopoveduje, da dogajanje pred kamero nima ni\u010d z njunim zasebnim \u017eivljenjem \u2026<\/p>\n<p>Triptih o tem, kaj pomeni biti igralec, ter o mejah med igralcem in likom.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbHollywoodska re\u017eiser in producent ponudita Alu Pacinu vlogo ribi\u010da. &#8216;Lahko,&#8217; re\u010de on, &#8216;a saj vesta, kaj potrebujem.&#8217; Vedo\u010d, da se mora kot tipi\u010dni igralec, zvest metodi, v\u017eiveti v vlogo, mu ponudita dva meseca ribarjenja na Floridi. Al na to pristane. Nekaj mesecev pozneje se re\u017eiser in producent pojavita na obali Floride, navdu\u0161ena nad videzom svojega igralca: &#8216;Al, zdaj si pravi, za\u010dnimo s snemanjem.&#8217; &#8216;Brez mene,&#8217; re\u010de Al in zalu\u010da trnek v vodo. &#8216;Kako brez tebe, postal si pravi ribi\u010d, naredil bo\u0161 odli\u010dno vlogo!&#8217; &#8216;Prav tu je problem. No\u010dem ve\u010d igrati ribi\u010da, ribi\u010d ho\u010dem biti,&#8217; re\u010de Al in nadaljuje z ribolovom.<\/p>\n<p>To \u0161alo sem si izmislil. \u017de leta me fascinira igra \u2013 po eni strani velikanski trud, vlo\u017een v ustvarjanje vloge, poistovetenje, ki v\u010dasih vpliva na igral\u010dev odnos do osebnega okolja; po drugi strani pa se spra\u0161ujem, kako je taka transformacija sploh mogo\u010da, to &#8216;preskakovanje&#8217; iz vloge v \u017eivljenje in nazaj \u2013 mar ni ta mimikrija moralno sumljiva? Teza filma, torej identifikacija igralca z likom, ki ga igra, je prav tako dvoumna \u2013 je morda transformacija igralskega v \u017eivljenjsko le najvi\u0161ja oblika igre? Ukvarjati sem se hotel s spopadom med igro in odgovornostjo, s konfliktom brezpogojne determinacije na eni in iskrene emocije na drugi strani. Prav tako sem se hotel poigrati z igralskim pristopom Leeja Strasberga in s posledicami, do katerih lahko privede dobesedno dojemanje njegove metode.\u00ab<br \/>&#8211; Miroslav Mandi\u0107<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Miroslav Mandi\u0107 se je rodil v Sarajevu, kjer je \u0161tudiral primerjalno knji\u017eevnost, nato pa magistriral iz scenaristike in re\u017eije na Univerzi Columbia v New Yorku. Po kratki filmski karieri v rodni Bosni in Hercegovini je med vojno emigriral na \u010ce\u0161ko, kjer je re\u017eiral \u0161tevilne dokumentarce. Trenutno \u017eivi in dela v Sloveniji. Filmografija: <strong>Ljubav na granici<\/strong> (2005), <strong>Searching for Johnny<\/strong> (2009), <strong>Adria Blues<\/strong> (2013), <strong>Stopnice<\/strong> (2015), <strong>Igram, sem<\/strong> (2018).<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbToda ko se Lina, Niko in Luka v\u017eivljajo v like (ki jih groteskno transformirajo), ne spoznajo le, da \u017eivljenje ne more ve\u010d postati film in da film ne more ve\u010d postati \u017eivljenje, ampak nekaj usodnej\u0161ega &#8211; da namre\u010d \u017eivljenje ne more ve\u010d postati samo \u017eivljenje. Ker je vmes pri\u0161el film. Ker film ni nikoli le film. Ker se tisti \u00bbIgram, torej sem\u00ab, vedno spodvije v \u00bbSem, torej igram\u00ab. In ker nobena zgodba ne bo nikoli ve\u010d povedana tako, kot daje edina.\u00ab ZA<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina <\/em><\/p>\n<p>\u00bbMandi\u010dev filmski triptih se dogaja v dana\u0161njih mestih, Sarajevu, Ljubljani in Zagrebu, v \u010drno-beli tehniki pa je nemara prav zato, ker posku\u0161a pokazati, kako stara in trdo\u017eiva je ta zadeva z impersoniranjem. \/&#8230;\/ <strong>Igram, sem<\/strong> je torej predvsem, \u010de ne povsem, igralski film tudi v tem pogledu, kako dobro so igralka in igralca odigrali svoje \u00bbpostajanje\u00ab tega, kar igrajo.\u00ab<br \/>&#8211; Zdenko Vrdlovec, <em>Dnevnik<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/&#8230;\/ intimen, pretanjeno luciden, pa tudi humoren poklon, ki mu uspe \u017eivljenje in film spraviti v tak\u0161no simbiozo, da nih\u010de od njiju ne ostane cel. \/&#8230;\/ \u010ce film konstituira svetloba-podoba-zgodba, o kateri kot gledalci vemo, da je &#8216;le&#8217; slepilo, da ni resni\u010dna, a smo se ji kljub temu pripravljeni pustiti zapeljati in ji verjeti, je <strong>Igram, sem <\/strong>film, ki to slepilo domiselno in konsistentno prespra\u0161uje z vpra\u0161anjem, ki se dotika temelja igralskega poklica: Igram, torej sem, ali sem, torej igram?\u00ab<br \/> &#8211; \u017denja Leiler, <em>Delo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Triptih o tem, kaj pomeni biti igralec, ter o mejah med igralcem in likom.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"featured_media":76243,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/76242"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/76243"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=76242"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}