{"id":73928,"date":"2020-01-03T13:14:19","date_gmt":"2020-01-03T12:14:19","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/my-way-50\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:29","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:29","slug":"my-way-50","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/my-way-50\/","title":{"rendered":"My Way 50 \u2013 med iskanim in najdenim svetom"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Maja Weiss v prvi osebi, vedno anga\u017eirana, v iskanju resnice \u2026 in filmskih projektov, s katerimi je od nekdaj izpostavljala zamol\u010dano, nevidno, neza\u017eeleno. V filmih se je ukvarjala s \u010cernobilom, Nubami, Darfurjem, vojno za vodo, \u017ertvami totalitarnih re\u017eimov, ostanki nekdanje skupne dr\u017eave, delavskim razredom, nacionalizmom, ksenofobijo, tudi z begunci \u2013 dale\u010d pred begunskim valom. Obenem si je ustvarila dru\u017einsko okolje, ki deluje kot neke vrste zadruga.<\/p>\n<p>Celove\u010derni avtobiografski dokumentarec o \u010dasu, ki ga je Maja Weiss (<strong>Varuh meje<\/strong>, <strong>Cesta bratstva in enotnosti<\/strong>) \u017eivela in zabele\u017eila v svojih filmih v pol stoletja svojega \u017eivljenja.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbIdejo za filmski selfie mi je dal urednik na televiziji, potem ko je zavrnil moje druge projekte. Po \u0161tiridesetih filmih tak\u0161nih in druga\u010dnih dol\u017ein in \u017eanrov \u2013 en film o meni. Umetnikov mladostni\u0161ki menopavzni portret. Umetni\u010din.\u00ab<br \/>&#8211; Maja Weiss<\/p>\n<p><strong>portret avtorice<\/strong><br \/>Maja Weiss (letnik 1965) sodi v srednjo generacijo slovenskih filmarjev, ki so ustvarjali v samostojni Sloveniji in utirali pot slovenskemu filmu. Je prva slovenska re\u017eiserka celove\u010dernega igranega filma, <strong>Varuha meje<\/strong> (2002), za katerega je poleg \u0161tevilnih drugih priznanj prejela nagrado Manfreda Salzgeberja za najbolj inovativen evropski film na Berlinalu. Najve\u010dji mednarodni uspeh na dokumentarnem podro\u010dju je do\u017eivela s filmom <strong>Cesta bratstva in enotnosti <\/strong>(1998), ki je osvojil nagrado za najbolj\u0161i dokumentarec na Festivalu slovenskega filma in bil uvr\u0161\u010den v tekmovalni program amsterdamske Idfe, ter s <strong>Fantom, pobratimom smrti<\/strong> (1991), nagrajenim s srebrnim golobom na filmskem festivalu v Leipzigu. Njeni filmi o Sudanu, nastali v soavtorstvu s Tomom Kri\u017enarjem (<strong>Nuba, \u010disti ljudje<\/strong>, 1999, <strong>Dar Fur, vojna za vodo<\/strong>, 2007, <strong>O\u010di in u\u0161esa Boga<\/strong>, 2012), so bili prikazani in nagrajevani po vsem svetu.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbKljub pregovorni narcisoidnosti ustvarjalcev (in \u0161e prav posebej filmskih) se je Maja spretno izognila postavljanju lastnega spomenika in ob svoji 50-letnici posnela &#8216;umetni\u010din mladostni\u0161ki menopavzni portret&#8217;. \u017de sama ta Majina opredelitev dela je dovolj zgovorna: govori namre\u010d tako o nujni distanci, ki jo mora imeti avtor pri takem avtoportretu, kot tudi o njenem prefinjenem ob\u010dutku za avtoironijo. \/\u2026\/ Maja je ustvarila \u0161e en, zanjo tako zna\u010dilen kola\u017e mnogoterih in raznolikih podob, ki pa nikoli ne razpade ali se pretvori v preprosto nizanje nepovezanih slik. Naj gre za odlomke iz njenih del ali za fotografije iz njenega \u017eivljenja \u2013 vse gravitira in po svoje interpretira osrednjo podobo dela, podobo Maje Weiss kot ustvarjalke in kot \u017eenske.\u00ab<br \/>&#8211; Denis Vali\u010d, <em>Radio Slovenija<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>My Way 50<\/strong> je tako tudi upodobitev nekega dolo\u010denega kraja in \u010dasa. Slovenskega prostora, ne le v kulturnem in umetni\u0161kem smislu, tik pred razpadom Jugoslavije in v prvih desetletjih samostojne dr\u017eave. Gre tudi za prostor, v katerem v filmskem smislu \u0161e vedno mo\u010dno prevladujejo mo\u0161ki, ki posnamejo devet desetin vseh filmov. Kar pomeni, da je filmski portret Maje Weiss \u0161e toliko bolj pomemben \u017ee zato, ker gre za portret re\u017eiserke. \/&#8230;\/ Gre za prikaz dejanskosti, ki je v veliko \u0161tevil\u010dnej\u0161ih filmih mo\u0161kih ustvarjalcev preprosto ne zasledimo. Morda tudi zato, ker jih zadeva manj kot zadeva ustvarjalke. Morda pa ob filmu <strong>My Way 50<\/strong> tako vseeno lahko potegnemo vsaj en sklep. O pomenu tega, da naredimo ve\u010d prostora za filmske poglede, ki so druga\u010dni od ve\u010dinskih.\u00ab<br \/>&#8211; Tina Poglajen, <em>Radio Slovenija<\/em><\/p>\n<p>\u00bbO vsem tem in \u0161e ve\u010d v privla\u010dno sugestivnem, mimobe\u017enem, vendar dobro premi\u0161ljenem slogu, pripoveduje njen celove\u010derni dokumentarni avtobiografski <strong>portret My way 50 \u2013 med iskanim in najdenim svetom<\/strong>. Med drugim izstopa spretna monta\u017ea Svetlane Dramli\u010d, ki z navidezno razpr\u0161enostjo posnetkov in gladkim, v\u010dasih skoraj neopaznim prehajanjem s teme na temo izvrstno izrazi nujno razpolo\u017eljivost, nenehno pripravljenost in odprtost filmskega dokumentarista kot takega, hkrati pa u\u010dinkovito prodre v ustvarjal\u010din miselni tok in v iskrivost, tako v poklicnem kot dru\u017einskem \u017eivljenju in sposobnost uzreti svet z veliko ve\u010d kot samo enega zveli\u010davnega vidika. Posebna odlika filma je tudi samoironi\u010dnost, zaradi katere film ni le izredno gledljiv portret ustvarjalke, ampak tudi z \u017eivljenjsko silo pre\u017eet in zaradi tega rahlega odmika miselno poglobljen dokument konca prej\u0161njega in za\u010detka novega stoletja.\u00ab<br \/>&#8211; Matej Juh, <em>Radio Slovenija<\/em><\/p>\n<p><em>in ljudje so jokali <br \/>dol z njimi, ki nadvladujejo z oro\u017ejem<br \/>odstrani njih, ki nas spreminjajo v su\u017enje<br \/>ljudje s spremenjenimi genetskimi zasnovami <br \/>(\u017eivljenja)<br \/>?<br \/>so jokali<br \/>s o j o k a l i<br \/>P L O \u010c E V I N A S T E \u00a0S O L Z E<\/em><br \/>(odlomek iz pesmi <em>Ni\u010d ni novega<\/em> Maje Weiss, 1983, zbirka <em>Tako se kolne za\u010detek<\/em>)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Celove\u010derni avtobiografski dokumentarec o \u010dasu, ki ga je Maja Weiss (Varuh meje, Cesta bratstva in enotnosti) \u017eivela in zabele\u017eila v svojih filmih v pol stoletja svojega \u017eivljenja.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":73929,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/73928"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/73929"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=73928"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}