{"id":73925,"date":"2020-01-03T13:03:46","date_gmt":"2020-01-03T12:03:46","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/rodin\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:28","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:28","slug":"rodin","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/rodin\/","title":{"rendered":"Rodin"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Pariz leta 1880. \u0160tiridesetletni Auguste Rodin kon\u010dno prejme svoje prvo dr\u017eavno naro\u010dilo. Nastajati za\u010dnejo Vrata pekla, sestavljena iz figur, med katerimi so tudi kiparjeva danes najslavnej\u0161a dela, kot sta Poljub in Mislec. Rodin je v dolgoletni zvezi z Rose, ko sre\u010da mlado Camille Claudel. Umetnikova najbolj nadarjena u\u010denka kmalu postane njegova pomo\u010dnica in nato ljubica. Sledi desetletje strasti, pa tudi vzajemnega spo\u0161tovanja in podpore. Ko se nazadnje razideta, Rodin zagnano nadaljuje z delom. S svojimi senzualnimi skulpturami spro\u017ea tako ogor\u010denje kot navdu\u0161enje. Njegovega Balzaca, ki so ga v \u010dasu umetnikovega \u017eivljenja zavra\u010dali, danes mnogi ozna\u010dujejo za pomemben mejnik v modernem kiparstvu. <\/p>\n

Francoski auteur<\/em> Jacques Doillon nam v igranem celove\u010dercu, nastalem ob stoletnici umetnikove smrti v sodelovanju z Rodinovim muzejem v Parizu, poka\u017ee umetnika pri delu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbKo je v kinematografe pri\u0161el moj prej\u0161nji film, Mes s\u00e9ances de lutte<\/strong>, sta me poklicala dva producenta dokumentarcev in mi rekla, da ju je spominjal na Rodina. \/\u2026\/ Predlagala sta mi, da ob stoletnici kiparjeve smrti o njem posnamem film. \/\u2026\/ Med pisanjem scenarija pa sem ugotovil, da me snemanje dokumentarca ne zanima \/\u2026\/ in da potrebujem igralce. Zato sem zavrnil ponudbo in nadaljeval z igranim filmom. \/\u2026\/ Filmi se osredoto\u010dajo na obraze in besede, telesa pa v njih obi\u010dajno ne izra\u017eajo veliko; pogosto se mi zdijo nekako mrtva. Sam sem vedno \u017eelel, da bi govorila tudi telesa mojih igralcev. \/\u2026\/ Tu pa se \u017ee pribli\u017eujemo Rodinu: njegova telesa sporo\u010dajo ogromno, zato nisem bil preve\u010d presene\u010den, ko so za snemanje dokumentarca o njem izbrali ravno mene.\u00ab
– Jacques Doillon<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Jacques Doillon (letnik 1944, rojen v\u00a0Parizu) \u017ee vse od za\u010detka sedemdesetih velja za enega najbolj samosvojih in nepredvidljivih francoskih re\u017eiserjev. Zunaj meja domovine ostaja relativno neznan, kar gre pripisati predvsem njegovi uporni\u0161ki naravi ter raznolikosti \u0161tevilnih filmov, ki jih je posnel. Zato nikoli niso zares uspeli poskusi, da bi Doillona umestili med predstavnike francoske postnovovalovske generacije, kamor denimo sodijo njegovi sodobniki Philippe Garrel, Jean Eustache in Maurice Pialat. Zdi se, da njegove filme dru\u017eijo zgolj odli\u010dno vodenje igralcev, razbrzdana intenzivnost \u010dustvovanja ter fiksacija na mo\u010dne, neobi\u010dajne \u017eenske like. Tako Doillon velja za avtorja, ki je naredil zvezde iz igralk, kot so Sandrine Bonnaire, Charlotte Gainsbourg in Juliette Binoche, nekatere od svojih najbolj nepozabnih vlog pa so z\u00a0njim ustvarile tudi Jane Birkin, Maruschka Detmers, Jeanne Moreau, Isabelle Huppert in B\u00e9atrice Dalle. Med njegovimi najve\u010djimi obo\u017eevalci in zagovorniki doma je bil Serge Daney, o\u00a0Doillonu pa je pisal \u017ee Fran\u00e7ois Truffaut: \u00bbNjegovi filmi dajejo vtis kar najvi\u0161je mo\u017ene stopnje avtenti\u010dnosti v\u00a0igralstvu.\u00ab Na slovenskih platnih smo si lahko med drugim ogledali re\u017eiserjeve filme Mali kriminalec<\/strong> (Le petit criminel, 1990), Mladi Werther<\/strong> (Le jeune Werther, 1993), Prvi, ki pride mimo<\/strong> (Le premier venu, 2008) in Poroka v troje<\/strong> (Le mariage \u00e0 trois, 2010). <\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb‘Hierarhija materialov je slede\u010da: zlato, potem bron, kamen, les in nazadnje glina. Ampak jaz sem to hierarhijo obrnil na glavo. Glina je zame na prvem mestu.<\/em>‘ Z Rodinom<\/strong> \/\u2026\/ se je veteran Jacques Doillon jasno osredoto\u010dil na tesno vez med umetnikom in njegovim delom, besede slavnega kiparja pa bi zlahka pripisali tudi re\u017eiserju. Namesto da bi se velikana, kakr\u0161en je Rodin, lotil skozi okamenelo biografijo, je Doillon namre\u010d izbral gibanje; \u017eivljenje, pre\u017eeto z umetnostjo, za katero se ves \u010das zdi, da se bo izmuznila; meso in glino, ki se neprestano izmikata, saj imata povsem svoje \u017eivljenje, ki ga lahko umetnik \u2013 kot nekak\u0161na ptica roparica \u2013 zgolj posku\u0161a ujeti v letu. \/\u2026\/ \u010ceprav nam v zgodbi, ki se neopazno razteza \u010dez ve\u010d kot dve desetletji, pot kri\u017eajo Victor Hugo, Claude Monet, Octave Mirbeau, Paul C\u00e9zanne in Rainer Maria Rilke, je ves \u010das jasno, da so ti za Doillona zgolj preproste zgodovinske evokacije, ki mu pomagajo ustvariti tisto, kar le\u017ei v srcu filma: vznemirljivost objema, omotico, strast, agonijo in smrt, pa tudi tisti ve\u010dni prometejski trud, da bi utelesili bo\u017eansko mo\u010d na zemlji in mo\u010d narave v \u010dloveku.\u00ab
– Fabien Lemercier, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbRodin<\/strong> ni zgolj biografija in vsekakor ne zahteva znanja o kiparjevem delu, da bi nas osvojil. Pravzaprav je najbolj\u0161i takrat, ko opusti zgodovinske podrobnosti in deluje kot film o umetniku in njegovi umetnosti \/\u2026\/ Doillonov filmski izraz se izvrstno ujema z Rodinovo strastnostjo \u2013 kot biografija o glasbeniku, ki bi spominjala na eno njegovih pesmi. \/\u2026\/ Z Doillonovimi osupljivimi kompozicijami se umetnosti kiparstva in filma zlijeta v eno. \/\u2026\/ Rodin<\/strong> ne navdu\u0161i le zaradi zgodbe o resni\u010dni osebnosti, ampak tudi zaradi Doillonovega kaoti\u010dnega, nepretencioznega pristopa k scenariju ter \u010dudovitih podob, ki jih oblikuje kot re\u017eiser. Pa tudi zaradi na\u010dina, kako Lindon upodobi neusahljivo \u017eeljo po ustvarjanju lepote. Rodin<\/strong> tiho kljubuje biografskim konvencijam, ko poka\u017ee, da velika biografija ne potrebuje velikega junaka, ampak predvsem vizijo in brezmejno strast.\u00ab
– Nick Allen, RogerEbert.com<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010ce bi bil Doillonov film Rodinova skulptura, zagotovo ne bi bil Spomenik Balzacu: ne sega namre\u010d k veli\u010dini niti no\u010de ustvariti lika, ki bi bil ve\u010dji od svojega modela. \u010ce bi bil Rodin<\/strong> Rodinova skulptura, bi bil nekaj skromnej\u0161ega, bolj diskretnega in manj\u0161ega, na primer La Femme cambr\u00e9e.\u00ab
– Nicolas Azalbert, Cahiers du Cin\u00e9ma<\/em><\/p>\n

\u00bbVe\u010dina filmov o umetnikih se dr\u017ei na spo\u0161tljivi razdalji od umetnosti in se raje osredoto\u010da na trpljenja polno \u017eivljenje. V Rodinu<\/strong> pa gre predvsem za delo: filma, ki bi se ustvarjalnemu procesu posve\u010dal z enako obsesivno pozornostjo, kot jo nameni umetnikovemu viharnemu \u017eivljenju, ni bilo, \u017ee vse odkar je Jacques Rivette posnel sijajno Lepo norico<\/strong> (La belle noiseuse, 1991).\u00ab
– Ella Taylor, NPR<\/em><\/p>\n

\u00bbRodin<\/strong> je osve\u017eujo\u010de presene\u010denje. Film pripoveduje o \u017eivljenju ikoni\u010dnega francoskega kiparja Augusta Rodina skozi serijo vinjet, ki sugestivno stojijo same zase, hkrati pa skupaj naslikajo Rodina kot \u010dloveka in umetnika.\u00ab
– Chuck Bowen, Slant<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Francoski auteur Jacques Doillon nam v igranem celove\u010dercu, nastalem ob stoletnici umetnikove smrti v sodelovanju z Rodinovim muzejem v Parizu, poka\u017ee umetnika pri delu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":75931,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/73925"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/75931"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=73925"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}