{"id":73924,"date":"2020-01-03T13:14:16","date_gmt":"2020-01-03T12:14:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/zaba\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:28","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:28","slug":"zaba","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/zaba\/","title":{"rendered":"\u017daba"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Zeko, brivec in nekdanji vojak s posttravmatsko stresno motnjo, povabi brata Braca in prijatelja na praznovanje bajrama. Njegov na\u010drt je izkoristiti prazni\u010dno vzdu\u0161je, da bi brata, alkoholika in odvisnika od iger na sre\u010do, pregovoril, naj se spremeni.<\/p>\n

\u017daba<\/strong>, posneta po veliki gledali\u0161ki uspe\u0161nici in z odli\u010dno zasedbo bosanskih igralcev na \u010delu z Emirjem Had\u017eihafizbegovi\u0107em, govori o dolgotrajnih posledicah vojne travme za intimna \u017eivljenja ljudi, toda namesto zgodbe o obupu prina\u0161a presunljivo in osve\u017eujo\u010de sporo\u010dilo optimizma.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbVojna v Bosni in Hercegovini se je kon\u010dala leta 1995. Danes, osemnajst let kasneje, ljudje \u0161e vedno \u017eivijo pod mo\u010dnim vplivom vojne, so nesre\u010dni, nezadovoljni, bolni in zafrustrirani. Najhuje pa je to, da nimajo mo\u010di, da bi kaj spremenili. \u017daba <\/strong>je film o tak\u0161nih ljudeh, o posttravmatski stresni motnji kot diagnozi, a tudi kot stanju duha. \u017delel sem posneti film, ki bi naravnost povedal, da je lahko bolje, da je stvari mogo\u010de spremeniti, toda ne smemo \u010dakati, da jih bodo spremenili drugi. Politika, visoki predstavnik, selektor, direktor firme ali predsednik hi\u0161nega sveta. Mali, navadni ljudje so sila, ki je zmo\u017ena spreminjati svet, najprej pri sebi, nato svet okoli sebe. To je stvar izbire in odlo\u010ditve! \u017delel sem posneti film, ki bi obravnaval ta problem, vendar z odlo\u010dno optimisti\u010dnim sporo\u010dilom. \/\u2026\/ Gledali\u0161ka predstava, ki sem jo po istem besedilu re\u017eiral v Kamernem Teatru 55, je imela preko sto petdeset ponovitev in je v regiji osvojila celo vrsto presti\u017enih gledali\u0161kih nagrad. Ogledalo si jo je okoli petindvajset tiso\u010d ljudi. Spoj pomembne teme in jasno izra\u017eenega stali\u0161\u010da, da se stvari lahko spremenijo na bolje, je zelo dobro deloval, udaril je silovito in prebudil mo\u010dna \u010dustva. Optimisti\u010dni konec je bil katarzi\u010den. Zdaj bi rad napravil korak dlje, povzdignil vse idejne ravni za stopni\u010dko vi\u0161je in povedal to zgodbo z drugimi sredstvi, v drugem mediju.\u00ab
– Elmir Juki\u0107<\/p>\n

\u00bbLiki tega filma i\u0161\u010dejo smisel in film se zaklju\u010di tako, da glavni junak med bombo, samomorom in brcanjem \u017eoge izbere \u017eogo. Tako je treba gledati na \u017eivljenje, optimizem je du\u0161evno zdravje, pravzaprav zdravje du\u0161e, in v najhuj\u0161ih trenutkih moramo misliti pozitivno. Na\u0161e \u017eivljenje je tak\u0161no, kakr\u0161ne so na\u0161e misli, in \u010de si vsak dan nezadovoljen, bo tak\u0161no tudi tvoje \u017eivljenje. Naj bo to \u017eivljenje \u0161e tako surovo, zlasti v Bosni, kjer nas \u017ee stoletja ne razvaja, mora\u0161 najti nekaj pozitivnega in se tega oprijeti.\u00ab
– Emir Had\u017eihafizbegovi\u0107<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Bosansko-hercegovski film \u017daba <\/strong>je posnet po istoimenski gledali\u0161ki igri zagreb\u0161kega dramatika Dubravka Mihanovi\u0107a. Na gledali\u0161kih odrih je bilo delo prvi\u010d uprizorjeno leta 2005 v zagreb\u0161kem gledali\u0161\u010du Teatar Itd v re\u017eiji Franke Perkovi\u0107, s Sretenom Mokrovi\u0107em in Franjo Dijakom v glavnih vlogah. Predstava na doma\u010dih tleh ni do\u017eivela posebnega uspeha. Nato pa je v sosednji Bosni in Hercegovini za\u017eivela na novo. Za sarajevski Kamerni Teatar 55 jo je re\u017eiral Elmir Juki\u0107 z vrhunsko zasedbo bosanskih igralcev in predstava je \u010dez no\u010d postala velika uspe\u0161nica, tako doma kot na turneji po regiji in \u0161ir\u0161i Evropi. Po uspehu gledali\u0161ke igre so sklenili ustvarjalci posneti \u0161e film, prav tako v Juki\u0107evi re\u017eiji ter z isto igralsko zasedbo. Scenarij sta za film priredila Elmir Juki\u0107 in Pjer \u017dalica (Pri stricu Idrizu<\/strong>).<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Elmir Juki\u0107 (rojen leta 1971 v Sarajevu), bosanski gledali\u0161ki, televizijski in filmski re\u017eiser, je diplomiral iz re\u017eije na Akademiji dramskih umetnosti v Sarajevu, kjer danes tudi pou\u010duje. Kot re\u017eiser je bil doslej dejaven zlasti na gledali\u0161kih odrih in televiziji, kjer je med letoma 2007 in 2016 re\u017eiral priljubljeno humoristi\u010dno serijo Lud, zbunjen, normalan<\/strong>. Kratki igrani film Ram za sliku moje domovine<\/strong> (2005) mu je prinesel nagrado leopard prihodnosti na festivalu v Locarnu. Bil je \u010dlan uredni\u0161tva filmske revije Sineast<\/em>, kjer je med drugim objavil \u0161tudije o Ingmarju Bergmanu, Rainerju Wernerju Fassbinderju, Davidu Lynchu in Stanleyju Kubricku. \u017daba<\/strong>, filmska priredba izjemno uspe\u0161ne gledali\u0161ke igre Dubravka Mihanovi\u0107a, ki jo Juki\u0107 re\u017eiral tudi za gledali\u0161\u010de, <\/strong>je avtorjev celove\u010derni igrani prvenec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbSpo\u0161tovanja vredno je, kako re\u017eiser Juki\u0107 in umetni\u0161ki sodelavci govorijo tiho, da bi lahko na ves glas spregovorila tema. Elmir Juki\u0107 je ubrano, diskretno in zadr\u017eano re\u017eiral na videz enostaven film o veliki problematiki. Pogreznil nas je v \u017eivljenja ljudi, o katerih film govori nesli\u0161no, in nam pomagal, da do\u017eivimo njih in sebe v peklenski temi njihove notranje drame. V ozadju njihove zgodbe je ves \u010das sli\u0161ati glas dru\u017ebene realnosti, ki ovija tradicijo v pretirano sentimentalnost. Zvo\u010dna slika sladke kolektivne samopozabe predstavlja dramati\u010dni kontrapunkt stvarnosti glavnih likov, in ta izjemen re\u017eijski pristop vzpostavi osnovni konflikt filma. \u017daba <\/strong>odpira temeljno vpra\u0161anje, ali generacije, ki jih je opusto\u0161ila vojna, lahko najdejo razloge za optimizem ali pa upanja ni ve\u010d.\u00ab
– Haris Pa\u0161ovi\u0107, Radio Sarajevo<\/em><\/p>\n

\u00bbO gledali\u0161ki naravi izvorne snovi pri\u010dajo dogajanje filma, ki se ve\u010dino \u010dasa odvija v enem prostoru, ob\u010dasne kader-sekvence, posnete z ro\u010dno kamero, in komorna zasedba glavnih likov. Juki\u0107 na trenutke izstopi iz tega okvira, skozi Zekove spomine popelje film iz brivnice in v scenarij vklju\u010di nove be\u017ene like, ki jih upodobijo tudi legendarni igralci, kot sta Boro Stjepanovi\u0107 in Vlasta Velisavljevi\u0107. Toda igralski slog ansambla, ki ponavlja svoje vloge z gledali\u0161kih odrov, je zdaj druga\u010den, bolj filmski in bolj realisti\u010den, zaradi \u010desar je \u017daba <\/strong>veliko ve\u010d kot zgolj filmska priredba gledali\u0161ke igre.\u00ab
– Marko Stojiljkovi\u0107, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbObti\u010dali so, vrtijo se v krogu, \u017eivljenje jih je povozilo, za\u010deti ho\u010dejo znova, hlepijo po spremembi, zato je Zeku tudi povsem jasno, da bi v boju proti orja\u0161kemu \u010drvu, ki \u017ere Sarajevo (in njih), potrebovali super\u017eabo, ki v sloviti Murakamijevi zgodbi pred orja\u0161kim \u010drvom re\u0161i Japonsko. \u0160e najbolje bi bilo, \u010de \u00a0\u00a0bi v super\u017eabo – v oro\u017eje – prelevili kar svojo nostalgijo po dobrih, starih predvojnih \u010dasih (in vo\u017enjah s citroenom DS, alias \u00bb\u017eabo\u00ab) in male rituale, recimo britje, igranje nogometa in branje knjig, namiguje film (posnet po gledali\u0161kem hitu Dubravka Mihanovi\u010da), kot da bi – v duhu Walterja Benjamina – slutil transformativno, revolucionarno energijo, ki tli v \u00bbzastarelih\u00ab re\u010deh, kot so nostalgija in rituali.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbScenarist Pjer \u017dalica je igro Dubravka Mihanovi\u0107a razmeroma uspe\u0161no dopolnil s t. i. flash backi, hipnimi spomini osrednjega lika iz vojnega obdobja in nekaj recimo jim zunanjimi prizori taksista \u0160vaba in Braca, glavnina dogajanja pa vendar poteka v brivskem salonu \u2013 film tako zelo spominja na pristop Polanskega v Masakru<\/strong> \u2013 dramski dialogi so \u0161e vedno gledali\u0161ko intenzivni, frekventni, vendar jih je ekipi uspelo veristi\u010dno preoblikovati \u2013 predvsem po zaslugi, spet podobno kot v Masakru<\/strong>, odli\u010dne igre nastopajo\u010dih z Emirjem Had\u017eihafizbegovi\u0107em na \u010delu. Njegova ponotranjena igra prav v vsakem kadru u\u010dinkovito o\u017eivlja predstavni, miselni in \u010dustveni svet psihi\u010dno ranjene osebe in hkrati odslikava \u0161ir\u0161e dru\u017ebeno ozra\u010dje sodobnega Sarajeva in Bosne. S celovito domi\u0161ljenima igralskima upodobitvama ga odli\u010dno dopolnjujeta tudi Aleksandar Seksan kot Braco in Mirsad Tuka kot \u0160vabo \u2013 prvi izredno natan\u010dno, v\u010dasih samo s pogledom, upodobi odvisni\u0161ko strast svojega lika in ambivalentni odnos do brata, drugi suvereno nastopi v vlogi mirne, ravnodu\u0161ne osebe, ki sicer ni neposredno do\u017eivela vojne, vendar \u0161e kako \u017eivi njene posledice. Re\u017eiser Elmir Juki\u0107, ki je re\u017eiral tudi gledali\u0161ko predstavo te igre, je torej stavil na pravo karto \u2013 filmsko igro in uspel. Za kaj takega je potreben pogum, celo drznost, ki sta se v tem primeru izvrstno obrestovala.\u00ab
– Matej Juh, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u017daba, posneta po veliki gledali\u0161ki uspe\u0161nici in z odli\u010dno zasedbo bosanskih igralcev na \u010delu z Emirjem Had\u017eihafizbegovi\u0107em, govori o dolgotrajnih posledicah vojne travme za intimna \u017eivljenja ljudi, toda namesto zgodbe o obupu prina\u0161a presunljivo in osve\u017eujo\u010de sporo\u010dilo optimizma.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":78911,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/73924"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/78911"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=73924"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}