{"id":73923,"date":"2022-08-09T12:21:57","date_gmt":"2022-08-09T10:21:57","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/hladna-vojna\/"},"modified":"2022-08-09T12:28:08","modified_gmt":"2022-08-09T10:28:08","slug":"hladna-vojna","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/hladna-vojna\/","title":{"rendered":"Hladna vojna"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Wiktor in Zula se sre\u010data leta 1949 med ru\u0161evinami povojne Poljske. On je izobra\u017een glasbenik, ki po pode\u017eelju i\u0161\u010de kandidate za dr\u017eavno sponzorirano folklorno skupino, ona je mlada pevka, ki ga o\u010dara s svojim temperamentom in samosvojo dr\u017eo. \u010ceprav se zdi, da si nista usojena, hkrati ne moreta \u017eiveti drug brez drugega. Njuni burni romanci sledimo iz Poljske v vzhodni Berlin, v Jugoslavijo in v pari\u0161ke jazz klube petdesetih let.<\/p>\n<p><strong>Hladna vojna<\/strong>, posve\u010dena re\u017eiserjevima star\u0161ema in navdihnjena z njuno \u017eivljenjsko zgodbo, je globoko osebna, z glasbo pre\u017eeta zgodba o nemogo\u010di ljubezni v nemogo\u010dih \u010dasih. Film oskarjevca Paw\u0142a Pawlikowskega (<strong>Ida<\/strong>) je iz Cannesa odnesel nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbFilm je deloma navdihnilo zapleteno in viharno razmerje mojih star\u0161ev. \/\u2026\/ Bila je velika romanti\u010dna ljubezen. Potem pa sta se sprla in raz\u0161la. Kasneje sta se znova na\u0161la in imela mene, se spet lo\u010dila, imela druge partnerje, mama se je celo poro\u010dila. Nato sta vsak zase zapustila dr\u017eavo in se znova sre\u010dala na Zahodu, se nekako spet uspela skregati in raziti, dokler nista nazadnje, \u0161tirideset let kasneje, skupaj umrla. \/\u2026\/ Videl sem \u017ee marsikaj, ampak zgodba mojih star\u0161ev zasen\u010di vse druge. Bila sta najbolj zanimiva dramska lika, kar sem jih kdaj sre\u010dal. \/\u2026\/ Njuna zgodba je bila vedno z mano; kot nekak\u0161na matrica za vse ljubezenske zgodbe. Vedel sem, da jo moram posneti. \/\u2026\/ Ne maram biografij, \u017eivljenja ni mogo\u010de zajeti v film. Vsiljevanje nekak\u0161ne vzro\u010dno-posledi\u010dne logike obi\u010dajno pripelje do zelo cenenih prizorov in dialogov ter reduktivnih interpretacij. Zato sem dolgo iskal re\u0161itev in nazadnje pri\u0161el do elipti\u010dnega sloga pripovedi, a sem potreboval nekaj, kar bi vse dr\u017ealo skupaj. Glasba je tako postala nekak\u0161en tretji lik v filmu, tretji element, ki je pomagal identificirati spreminjajo\u010de se razmerje, razli\u010dna \u010dasovna obdobja in razli\u010dne kraje.\u00ab<br \/>&#8211; Pawe\u0142 Pawlikowski<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Pawe\u0142 Pawlikowski (Var\u0161ava, 1957) se je pri \u0161tirinajstih letih iz rodne Poljske odselil v Nem\u010dijo in Italijo, leta 1977 pa se ustalil v Veliki Britaniji. \u0160tudiral je literaturo in filozofijo v Londonu in Oxfordu. Sredi osemdesetih let je za\u010del snemati uspe\u0161ne dokumentarce za BBC, med katerimi so <strong>From Moscow to Pietushki<\/strong>, <strong>Dostoevsky\u2019s Travels,<\/strong> <strong>Srbska epika<\/strong> (Serbian Epics) in <strong>Pohajkovanje z \u017dirinovskim<\/strong> (Tripping with Zhirinovsky). Dvema igranima televizijskima filmoma, ki ju je posnel v devetdesetih, sta sledila celove\u010derca <strong>Zadnje zato\u010di\u0161\u010de<\/strong> (Last Resort, 2000) in <strong>Moje poletje ljubezni<\/strong> (My Summer of Love, 2004). Filma sta re\u017eiserju poleg \u0161tevilnih drugih mednarodnih priznanj prinesla nagrado Britanske akademije za film in televizijo (BAFTA). Leta 2011 je Pawlikowski v Parizu posnel psiholo\u0161ki triler <strong>\u017denska iz petega okro\u017eja<\/strong> (La femme du V\u00e8me, 2011), v katerem sta zaigrala Kristin Scott Thomas in Ethan Hawk. V rodno Poljsko se je vrnil leta 2013, da bi posnel <strong>Ido<\/strong>, za katero je poleg \u0161tevilnih drugih priznanj prejel oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film in pet nagrad Evropske filmske akademije. Film smo si leta 2015 lahko ogledali tudi na Kinodvorovem rednem sporedu. Pawlikowski trenutno \u017eivi v Var\u0161avi, kjer pou\u010duje filmsko re\u017eijo in scenaristiko na Wajdovi \u0161oli.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbPrvi del se odvije kot neskon\u010dno zapeljiv muzikal z naj\u010dudovitej\u0161o \u010drno-belo fotografijo, kar sem jih videl v dolgem \u010dasu. V filmu lahko \u010dutimo \u0161tevilne vizualne vplive, med katerimi najbolj izstopajo Brassa\u00efove fotografije no\u010dnega Pariza. Tu so tudi kompozicije v slogu Tarkovskega, vzdu\u0161je pa spominja na <strong>Evo<\/strong> Josepha Loseyja \/\u2026\/. Koreografija in ritem plesov, posnetkov in monta\u017ee sta \u010disti u\u017eitek. Ta povr\u0161inski vrtinec prevzetosti pa ne bi deloval brez \u017eare\u010de Joanne Kulig, katere igralski nastop je dovolj silovit, da bi lahko postala Jeanne Moreau <em>de nos jours<\/em>. \/\u2026\/ Lahko bi rekli, da bo film najbolj ugajal baby boomerjem, kakr\u0161en sem tudi sam \/\u2026\/, a <strong>Hladna vojna<\/strong> prekipeva od zanosne energije in politi\u010dne relevantnosti, ki bosta presegli vsakr\u0161no tovrstno predal\u010dkanje.\u00ab<br \/>&#8211; Nick James, <em>Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Hladna vojna<\/strong> je mra\u010den muzikal, poln ti\u0161in in elips, ki v spomin prikli\u010de besede Milesa Davisa, da <em>&#8216;ne gre za note, ki jih igra\u0161, ampak za tiste, ki jih ne igra\u0161&#8217;<\/em>. Gledalcu je prepu\u0161\u010deno, da zapolni ob\u010dasne luknje v zgodbi in zasluti prava \u010dustva, ki tako pogosto ostanejo neizgovorjena. Temu primerno me je film pustil brez besed. \/\u2026\/ ob tej poljsko-britansko-francoski koprodukciji se mi je nepri\u010dakovano zazdelo, da gledam <strong>Casablanco<\/strong> ali <strong>De\u017eelo la la<\/strong> v re\u017eiji Andrzeja Wajde ali Agnieszke Holland \u2013 opomin na tiste temeljne stvari, ki ostanejo, ko \u010das mineva.\u00ab<br \/>&#8211; Mark Kermode, <em>The Observer<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Hladna vojna<\/strong> je muzikolo\u0161ka poslastica, ki prina\u0161a eklekti\u010den ven\u010dek pesmi: od tradicionalnih &#8216;gorskih&#8217; melodij do hvalospevov poljedelskim reformam iz sovjetskega obdobja; od klasi\u010dnih skladb, prek odlomkov Georgea Gershwina (pesem <em>I Loves You, Porgy<\/em> ima posebno pomembno vlogo) in drugih jazz komadov, pa vse do <em>Rock Around the Clock<\/em> benda Bill Haley &amp; His Comets. \/\u2026\/ Vznemirljiva \u0161tudija romanti\u010dnih razo\u010daranj s fantasti\u010dnim soundtrackom.\u00ab<br \/>&#8211; Leslie Felperin, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Hladna vojna<\/strong> je veli\u010dasten skok v preteklost: film, narejen z zanosom in liri\u010dnostjo, ki obudi zlate \u010dase evropskega novega vala. \/\u2026\/ Pawlikowski \/\u2026\/ prikli\u010de v spomin Milo\u0161a Formana, Jir\u00edja Menzla in Fran\u00e7oisa Truffauta na za\u010detku njihovih karier. Film, posnet v \u010drno-beli tehniki, do zadnje podrobnosti poustvari povojno komunisti\u010dno Poljsko in Pariz petdesetih in \u0161estdesetih let. Morebitni ob\u010dutek, da gre za vajo v sepijasti nostalgiji, izni\u010di \u010dudovito ognjevita in impulzivna igra Joanne Kulig.\u00ab<br \/>&#8211; Geoffrey Macnab, <em>The Independent<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPretresljiv povojni ep v miniaturi \u2013 kot roman, napisan s preciznostjo in var\u010dnostjo kratke zgodbe.\u00ab<br \/>&#8211; A. A. Dowd, <em>The AV Club<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Hladna vojna<\/strong> je namre\u010d tudi, \u010de ne predvsem muzikal, vendar zgodovinski, in to tako v dobesednem kot prenesenem pomenu. V dobesednem pomenu, ker obsega vse od poljskega ljudskega petja in muziciranja, umetni\u0161ke predelave folklornega izro\u010dila do jazza in rock&#8217;n&#8217;rolla v pari\u0161kem klubu Eclipse. In v prenesenem pomenu, ker je v ta pevsko-plesni in glasbeni \u00bbrazvoj\u00ab dejansko vpletena navadna oziroma politi\u010dna zgodovina, kakor tudi nastanek in konec tistega \u00bbnemogo\u010dega\u00ab ljubezenskega razmerja.\u00ab<br \/>&#8211; Zdenko Vrdlovec, <em>Dnevnik<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Hladna vojna<\/strong> mehko obte\u017ei kot \u017eametna \u017ealost. Omogo\u010di in prere\u017ee krila tako bole\u010de, da me je popeljalo \u010dez, onkraj katarzi\u010dnih solz in\u00a0 pote\u0161itve. Preprosto ni pote\u0161itve. Naslov je ve\u010d kot primeren. Tudi z minimalisti\u010dno sceno, dogajanje je skoncentrirano na mestne vinjete, zaprte prostore in prostrani travnik. Tak\u0161na je bila ljubezen v \u010dasu hladne vojne.\u00ab<br \/>&#8211; Jedrt Je\u017e Furlan, <em>Fokuspokus<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTe\u017eko si je bilo zamisliti, da bo po z oskarjem nagrajeni <strong>Idi<\/strong> Pawe\u0142 Pawlikowski presegel samega sebe. A njegov avtorskih zamah v <strong>Hladni vojni<\/strong> je \u0161e \u0161ir\u0161i in samozavestnej\u0161i. \/&#8230;\/ Novi celove\u010derec tako mojstrsko zdru\u017euje prvine zasebnega in politi\u010dnega, intimnega in epskega, zvo\u010dnega in slikovnega. Vizualna paleta je kot v filmu <strong>Ida<\/strong> \u010drno-bela, a v njem ni v resnici ni\u010d \u010drno \u2013 belega. \/&#8230;\/ Iz kadra v kader neverjetno zgo\u0161\u010dene pripovedi Pawlikowski plasti pomene. V razponu dvanajstih let kot da mimogrede ori\u0161e epoho, ki je klju\u010dno zaznamovala 20. stoletje. Film precizira izku\u0161njo disidentstva in izseljenstva in se spiralno vra\u010da k tematiki pristnosti in zvestobe. Do samega sebe in do drugega. Postavljen je v pretekle \u010dase, a zbada s presneto aktualnimi vpra\u0161anji. \/&#8230;\/ \u010ce se zdijo filmski kadri manj filigransko konstruirani in bolj dinami\u010dno spontani kot pri <strong>Idi<\/strong>, pa je skoraj za vsakim posnetkom svoja zgodba, ki ponuja \u010disti cinefilski u\u017eitek. \/&#8230;\/ Gre za veli\u010dastno fresko na teme minevanja \u010dasa, spreminjanja dru\u017ebe in ve\u010dnosti ljubezni, ki je pre\u017eeta z melanholi\u010dno grenkobo in lucidnim uvidom v bistvo \u010dlove\u0161kega tiktakanja. Pretresljiva <strong>Hladna vojna<\/strong> se tako pribli\u017ea resnici, kot se ji lahko le fikcija.\u00ab<br \/>&#8211; Gorazd Tru\u0161novec,\u00a0<em>Radio Slovenija<\/em><\/p>\n<p>\u00bbLjubezenska zgodba, ki ji prepreke postavljajo \u017eelezna zavesa, komunisti\u010dni re\u017eim, osebne vrednote in \u017eivljenjska prepri\u010danja, vsakega od njiju lahko pripeljejo samo do konca, ki bi s svojo scenografijo lahko pobegnil iz kakega filma Andreja Tarkovskega. <strong>Hladna vojna<\/strong> je gotovo en od filmskih prese\u017ekov, ki smo jih letos dele\u017eni iz evropske kinematografije \/&#8230;\/. Estetski, kompleksen, provokativen, zgodovinsko pomenljiv in s svojim koncem tudi avtohtono evropski \/&#8230;\/.\u00ab<br \/>&#8211; Samo Rugelj, <em>Siol.net<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Hladna vojna<\/strong> \u2013 monumentalno \u010drno-bela, zaljubljena v \u0161tikle, ki jih vrti \u2013 ni le kronika njunih sre\u010devanj \u0161irom Evrope, od Pariza do Jugoslavije, ali le odisejada njune bujne, \u017eiv\u010dne, delirantne, moderne \u017eelje, ki ne popusti, temve\u010d tudi negacija opozicije socializem\/kapitalizem, saj &#8216;nora&#8217; ljubimca ne bi \u017eivela niti &#8216;tu&#8217; niti &#8216;tam&#8217;, niti v &#8216;realnem&#8217; socializmu niti v &#8216;dobrem&#8217; kapitalizmu. Kapitalizem ni alternativa ne spominom na jazz njunega nemira in njune obsedenosti ne temu, kar sta pustila v pesmih, ki sta jih pela. Njuna ljubezen lahko pre\u017eivi le kot tveganje, kot nevarnost, kot intriga hladne vojne.\u00ab ZA+<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Hladna vojna, posve\u010dena re\u017eiserjevima star\u0161ema in navdihnjena z njuno \u017eivljenjsko zgodbo, je globoko osebna, z glasbo pre\u017eeta zgodba o nemogo\u010di ljubezni v nemogo\u010dih \u010dasih. Film oskarjevca Paw\u0142a Pawlikowskega (Ida) je iz Cannesa odnesel nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":78717,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/73923"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/78717"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=73923"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}