{"id":73888,"date":"2020-01-03T13:05:05","date_gmt":"2020-01-03T12:05:05","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/crni-kkklanovec\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:28","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:28","slug":"crni-kkklanovec","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/crni-kkklanovec\/","title":{"rendered":"\u010crni KKKlanovec"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Zgodnja sedemdeseta leta v ZDA, \u010das velikih dru\u017ebenih nemirov. Medtem ko se boj za enakost in dr\u017eavljanske pravice vse bolj razplamteva, Ron Stallworth postane prvi temnopolti detektiv policijske enote v Colorado Springsu. Sodelavci ga sprejmejo z nezaupanjem in odkrito sovra\u017enostjo. Toda Stallworth je odlo\u010den, da si ustvari dober sloves, pridobi spo\u0161tovanje policijskih kolegov in naredi nekaj dobrega za svojo skupnost. S pomo\u010djo policijskega partnerja judovskih korenin se poda na nevarno misijo: infiltrirala se bosta v Ku Klux Klan, da bi razkrila grozodejstva te zloglasne zdru\u017ebe. <\/p>\n

Vizionarski re\u017eiser Spike Lee in producent Jordan Peele (Zbe\u017ei!<\/strong>) sta na platno prenesla neverjetno, a resni\u010dno zgodbo iz Amerike sedemdesetih let, ki utripa v duhu so\u010dnih bleksploatacijskih krimi komedij, a prina\u0161a brezkompromisen in \u0161e kako aktualen pogled na rasna razmerja v Ameriki danes. Velika nagrada \u017eirije v Cannesu in oskar za najbolj\u0161i prirejni scenarij.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbUpam, da bo film ljudi motiviral za udele\u017ebo na volitvah. Pribli\u017eujejo se kongresne volitve, ta tip v Beli hi\u0161i bo spet kandidiral \u2013 in to, kar pre\u017eivljamo, je \u017eiv dokaz, kaj se zgodi, \u010de ne voli\u0161, \u010de ne sodeluje\u0161 v tem procesu. \/\u2026\/ On je \u010dlovek sovra\u0161tva in nasilja, nekdo, ki mu ne moremo zaupati eti\u010dnih odlo\u010ditev. Ne moremo ve\u010d mol\u010dati. On je na napa\u010dni strani zgodovine, mi in na\u0161 film smo na pravi. \/\u2026\/ Snemati smo za\u010deli septembra. Tik pred tem pa se je zgodil Charlottesville in vedel sem, da mora to postati konec filma. Najprej sem moral pridobiti soglasje Susan Bro, matere Heather Heyer. Njena h\u010derka je bila umorjena v ameri\u0161kem teroristi\u010dnem napadu \u2013 doma\u010dem kot jabol\u010dna pita, hot dog, baseball in sladkorna pena. Gospa Bro nima ve\u010d h\u010derke, ker je ameri\u0161ki terorist z avtom zapeljal v ljudi na ulici. \/\u2026\/ Porast rasizma tu, v Zdru\u017eenih dr\u017eavah, je direkten odziv na osem let predsedovanja Baracka Obame. Gre za dva koraka naprej, en korak nazaj. Razlog, zakaj je rasno vpra\u0161anje v tej dr\u017eavi \u0161e vedno tako pere\u010de, je po mojem v tem, da se nikoli nismo zares soo\u010dili s su\u017eenjstvom. Nikoli nismo odkrito spregovorili o temeljih te dr\u017eave. Vem, da ljudem to ni v\u0161e\u010d, toda tak\u0161na je resnica. Temelji Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike so zgrajeni na genocidu nativnih ljudstev in su\u017eenjstvu. To je dejstvo. Ustanovni o\u010detje so si lastili su\u017enje. Dokler se ne bomo soo\u010dili s temi resnicami, ne bo ni\u010d druga\u010de.\u00ab
– Spike Lee <\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Shelton Jackson \u00bbSpike\u00ab Lee (rojen leta 1957 v Atlanti, ZDA) je ve\u010dkrat nagrajeni ameri\u0161ki filmski in televizijski re\u017eiser, producent in igralec. V dobrih treh desetletjih je ustvaril bogato zakladnico igranih in dokumentarnih filmov, televizijskih serij, glasbenih videov (Michael Jackson, Prince, Public Enemy, Miles Davis, Anita Baker) in ikoni\u010dnih oglasnih kampanj (Air Jordan). Dvakrat je bil nominiran za oskarja; prvi\u010d za najbolj\u0161i izvirni scenarij za igrani film Naredi pravo stvar<\/strong> (Do the Right Thing, 1989), drugi\u010d za najbolj\u0161i celove\u010derni dokumentarec \u0160tiri deklice<\/strong> (4 Little Girls, 1997). Leta 2015 pa mu je akademija podelila \u010dastnega oskarja za \u017eivljenjsko delo. Lee slovi kot provokativen in politi\u010den avtor, ki se vselej loteva pere\u010dih polemik, zlasti problematike rasnih razmerij v ZDA. To velja tako za avtorjeve igrane filme, kot so prvenec Nola Darling<\/strong> (She’s Gotta Have, 1986), Vro\u010dica d\u017eungle<\/strong> (Jungle Fever, 1991) in Malcolm X<\/strong> (1992), predvsem pa za Leejev izjemen dokumentarni opus. \u0160tiriurni dokumentarec o posledicah orkana Katrina, ki je leta 2005 opusto\u0161il New Orleans, When the Levees Broke: A Requiem in Four Acts<\/strong> (2006), mu je prinesel tri emmyje ter nagrado FIPRESCI in nagrado za najbolj\u0161i dokumentarni film v sekciji Horizonti na bene\u0161kem festivalu. Spike Lee je odra\u0161\u010dal, \u017eivi in deluje v Brooklynu, kjer je leta 1986 ustanovil produkcijsko hi\u0161o 40 Acres and a Mule Filmworks. Je redni profesor filma na newyor\u0161ki Tisch School of the Arts, kjer je tudi sam diplomiral.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\u010crni KKKlanovec<\/strong> \/\u2026\/ zahteva najbolj\u0161e od vseh vpletenih, vklju\u010dno z direktorjem fotografije Chaysejem Irvinom, monta\u017eerjem Barryjem Alexandrom Brownom in skladateljem Terenceom Blanchardom. (Da je med producenti re\u017eiser filma Zbe\u017ei!<\/strong> in provokator Jordan Peele tudi ne \u0161kodi.) Toda film kar iz\u017eareva Spika Leeja, medtem ko ta stopa po visoko napeti vrvi, nad juna\u0161ko najbolj\u0161imi in strahopetno najslab\u0161imi platmi \u010dlove\u0161tva. \/\u2026\/ Na trenutke se opote\u010de, zdrsne v karikiranje in poenostavljanje. Toda ni\u010d od tega ne odvra\u010da od dejstva, de je ta peklenski triumf \u2013 eden najbolj\u0161ih filmov leto\u0161njega leta \u2013 strastno delo filmskega velikana, ki je ponovno na\u0161el svoj glas in silovitost, zaradi katere ga ni mo\u010d presli\u0161ati.\u00ab
– Peter Travers, Rolling Stone<\/em><\/p>\n

\u00bbVelika vrnitev Spika Leeja. \/\u2026\/ \u010ce je bilo Griffithovo Rojstvo naroda<\/strong> ‘kot pisanje zgodovine z bliskom’, kakor je film daljnega leta 1915 opisal Woodrow Wilson, potem je Leejev \u010crni KKKlanovec<\/strong> grom, ki je moral neizbe\u017eno slediti. Re\u017eiserjev najnovej\u0161i film, osupljiva resni\u010dna zgodba o eni najbolj tveganih preiskav pod krinko v ameri\u0161ki zgodovini \u2013 neverjetnem primeru iz zgodnjih sedemdesetih let, ko se je temnopolti policijski detektiv prijavil in bil nazadnje tudi sprejet med \u010dlane Ku Klux Klana \u2013, je v isti meri presunljiva zgodba o \u010drnskem boju za enakopravnost in vznemirljiv komentar spornih reprezentacij temnopolte Amerike skozi ve\u010d kot stoletje filmske zgodovine.\u00ab
– Peter Debruge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010crni KKKlanovec<\/strong> je hkrati neznansko sme\u0161en in \u010dudovito neposreden. \u010ce bi ga Lee posnel pred novembrom 2016, bi ga morda obsodili, da podpihuje paniko. Toda \u010de kaj, je zadr\u017ean. To je jezen film, a obenem stra\u0161ansko zabaven, in Lee ima njegov spremenljivi ton v vsakem trenutku popolnoma pod nadzorom.\u00ab
– Stephanie Zacharek, Time<\/em><\/p>\n

\u00bbHudi\u010da, film je tako mainstreamovski, da se zdi, kot bi \u0161lo za rojstvo fran\u0161ize. Toda ravno zato, ker nagovarja mno\u017ei\u010dno ob\u010dinstvo, je ta sme\u0161ni in upravi\u010deno razjarjeni ameri\u0161ki film tako silovit.\u00ab
– David Ehrlich, IndieWire<\/em>
\u00a0
\u00bbNi\u010d ne presene\u010da, da je re\u017eiser Spike Lee za svojo resni\u010dnostno dramo raje izbral macolo kot skalpel, toda njegov pravi\u010dni\u0161ki gnev spremlja zrel in skrben premislek, ki podeli filmu srdito te\u017eo zgodovine.\u00ab
– Tim Grierson, Screen International<\/em> <\/p>\n

\u00bb\u010crni KKKlanovec<\/strong> je skrbno niansirana zgodba o rasnih razmerjih v Ameriki, toda Lee prav ni\u010d ne tvega z nejasnostjo ali elipsami, in tako je tudi prav. Naj se \u0161e tako poigrava z mehaniko bleksploatacijskih fantazij, ne pu\u0161\u010da nobenega dvoma o tem, kaj je resni\u010dno.\u00ab
– Emily Yoshida, Vulture<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010crni KKKlanovec<\/strong> je film o nerazumnem sovra\u0161tvu do druga\u010dnih, ki je doslej naredilo veliko \u0161kode, in o tem, da ne smemo biti tolerantni do netolerantnih.\u00ab
– Zdenko Matoz, Delo<\/em><\/p>\n

\u00bb\u010crni KKKlanovec<\/strong>, parodija identitetne politike, polemi\u010dni, komi\u010dni, mestoma nadrealisti\u010dni, brechtovski komad, posnet po resni\u010dni zgodbi, nam poka\u017ee, koliko sovra\u0161tva, koliko strupa, koliko paranoje, koliko frustracij in koliko absurdov gre v idejo \u00bbprave\u00ab Amerike in \u00bbpravih\u00ab Ameri\u010danov, obenem pa ustvari vtis, da so se Trumpova leta – leta 2016, 2017 in 2018 – odvrtela \u017ee leta 1972 in da se Afroameri\u010danom Trump dogaja \u017ee ves \u010das.\u00ab ZA+
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbLeejev film je ambiciozen, polemi\u010den, \u010dustven, karikiran, hiperboli\u010den, duhovit, napet in brezsramno, pravzaprav ponosno didakti\u010den. Mo\u010d tega izredno dobro zre\u017eiranega in odigranega dela je prav v tem, da tudi samo deluje kot boji\u0161\u010de, v katerem tr\u010dijo razne prvine: tovari\u0161ki humor policistov, bole\u010de \u010dustvene lekcije o zgodovini rasizma, (morda) karikiran obraz tega rasizma, revolucionarna retorika in polemika z dvema klju\u010dnima filmoma ameri\u0161ke popularne kulture, ki sta zaznamovala beli ameri\u0161ki pogled na su\u017eenjstvo in predstavo \u010drncev v Hollywoodu, V vrtincu<\/strong> in Rojstvo naroda<\/strong>, verjetno prvi mojstrovini ameri\u0161ke kinematografije, ki hkrati predstavljata srce teme ameri\u0161kega rasizma. \/…\/ Tako kot v zelo druga\u010dnih Zamol\u010danih dokumentih<\/strong> (The Post<\/strong>, 2017) Stevena Spielberga uporabi dramati\u010dne dogodke iz zgodovine, da bi spodbudil uporni\u0161ki duh danes. \u010crni KKKlanovec<\/strong> je veliko bolj\u0161i film. Mo\u010dan je in ob\u010dasno zares sme\u0161en, predvsem pa odseva Zdru\u017eene dr\u017eave, neizprosno razdeljene, v katerih sprava ni ve\u010d mo\u017ena in ostaja le \u0161e boj. To je film re\u017eiserja, ki je le redko bil subtilen, je pa vedno bil pripravljen na boj.\u00ab
– Andrej Gustin\u010di\u010d, Sobotna priloga<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vizionarski re\u017eiser Spike Lee in producent Jordan Peele (Zbe\u017ei!) sta na platno prenesla neverjetno, a resni\u010dno zgodbo iz Amerike sedemdesetih let, ki utripa v duhu so\u010dnih bleksploatacijskih krimi komedij, a prina\u0161a brezkompromisen in \u0161e kako aktualen pogled na rasna razmerja v Ameriki danes. Velika nagrada \u017eirije v Cannesu in oskar za najbolj\u0161i prirejni scenarij.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":74083,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/73888"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/74083"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=73888"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}