{"id":71643,"date":"2020-01-03T13:14:16","date_gmt":"2020-01-03T12:14:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/poletje-z-moniko\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:27","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:27","slug":"poletje-z-moniko","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/poletje-z-moniko\/","title":{"rendered":"Poletje z Moniko"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Monika, nemirno in ognjevito dekle iz delavskega razreda, nekega dne spozna Harryja. Ko se dekle doma znajde v te\u017eavah, mlada zaljubljenca ukradeta \u010doln Harryjevega o\u010deta in odplujeta na oto\u010dek v stockholmskem arhipelagu. Tam ga ona u\u010di plesati, se ljubiti in krasti zelenjavo, sanjata pa tudi o lastni dru\u017eini. A strastnega in brezskrbnega poletja je konec. Monika je nose\u010da. In mladi par mora nenadoma vstopiti v dru\u017einsko \u017eivljenje in odraslost, o kateri je vsak sanjal druga\u010de. <\/p>\n<p>Nadvse \u010dutna in hkrati pretresljiva zgodba o mladi ljubezni, pritiskih spolnih vlog in stiski delavskega razreda v Stockholmu. S Harriet Andersson v prvi od mnogih Bergmanovih vlog in polna omamnih, atmosferi\u010dnih podob direktorja fotografije Gunnarja Fischerja velja za zgodnjo mojstrovino in enega najvplivnej\u0161ih filmov velikega \u0161vedskega cineasta. <\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbNobeno dekle v \u0161vedskem filmu ni nikoli iz\u017earevalo toliko naravne eroti\u010dne privla\u010dnosti kot Harriet. \/\u2026\/ In tako smo odpluli ter se nastanili na otoku Orn\u00f6, v hi\u0161i tamkaj\u0161njega cerkovnika. Kot sem dejal, producentov nismo stali ni\u010d. Nikakr\u0161ne scenografije ni bilo. Preprosto zabavali smo se. Scenarij je bil zgolj ohlapno skiciran, mi pa le romanti\u010dna in nekoliko izmu\u010dena majhna tovari\u0161ija, ki se je zbrala vsak dan navsezgodaj zjutraj. To je bil res \u010dudovit avgust. A ko smo se ravno pripravljali na odhod, se je zgodilo. Da bi prihranili pri prevozu, smo pustili, da se je posneti material tiste tri tedne kopi\u010dil. Ko smo ga kon\u010dno poslali v razvijalnico, pa smo ugotovili, da je malodane na vseh posnetkih na negativu strahotna praska. Iz Stockholma so nam sporo\u010dili, da moramo vse skupaj, od za\u010detka do konca, posneti \u0161e enkrat. No, vsaj petinsedemdeset odstotkov filma. Nobena filmska ekipa ni \u0161e nikoli to\u010dila ve\u010djih krokodiljih solz. Z najve\u010djim veseljem smo \u0161e ostali!\u00ab<br \/>&#8211; Ingmar Bergman, Bergman on Bergman<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb<strong>Poletje z Moniko<\/strong> je najbolj izviren film najbolj izvirnega med re\u017eiserji. Za dana\u0161nji film pomeni tisto, kar je bilo za klasi\u010dni film Griffithovo <strong>Rojstvo naroda<\/strong>. Kakor je Griffith vplival na Eisensteina, Gancea in Langa, tako je <strong>Poletje z Moniko<\/strong>, pet let pred svojim \u010dasom, privedlo do vrhunca tisti preporod sodobne kinematografije, katerega vrhovni sve\u010deniki so bili Fellini v Italiji, Aldrich v Hollywoodu in (tako smo verjeli, morda zmotno) Vadim v Franciji. \/\u2026\/ O \u010dem smo sanjali, ko je bilo v Parizu prvi\u010d predvajano <strong>Poletje z Moniko<\/strong>? Ingmar Bergman je \u017ee takrat po\u010del tisto, \u010desar francoski re\u017eiserji niso po\u010deli \u2013 in kar jim \u0161e danes o\u010ditamo. <strong>Poletje z Moniko<\/strong> je \u017ee bilo film <strong>In Bog je ustvaril \u017eensko<\/strong>, toda narejen brezhibno. In tisti zadnji kader <strong>Cabirijinih no\u010di<\/strong>, v katerem Giulietta Masina nepremi\u010dno zre v kamero: smo mar pozabili, da se je to \u017ee zgodilo v <strong>Poletju z Moniko<\/strong>? Smo mar pozabili, da smo \u017ee izkusili \u2013 s tiso\u010dkrat ve\u010djo silovitostjo in poezijo \u2013 tisto nenadno zarotni\u0161tvo med igralko in gledalcem \u2026 ko nas Harriet Andersson, s smejo\u010dimi se in obenem od zbeganosti oro\u0161enimi o\u010dmi, gledaje v kamero vabi, naj bomo pri\u010da njeni zgro\u017eenosti nad tem, da si je izbrala pekel namesto nebes? To je najbolj \u017ealosten kader v zgodovini filma.\u00ab<br \/>&#8211; Jean-Luc Godard, Cahiers du Cin\u00e9ma, julij 1958 <\/p>\n<p>\u00bb<strong>Poletje z Moniko<\/strong>, posneto v razko\u0161ni \u010drno-beli fotografiji, pri\u010da o re\u017eiserju, ki do popolnosti obvladuje svoj medij in njegovo edinstveno izraznost.\u00ab <br \/>&#8211; Manohla Dargis, The New York Times<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Nadvse \u010dutna in hkrati pretresljiva zgodba o mladi ljubezni, pritiskih spolnih vlog in stiski delavskega razreda v Stockholmu. S Harriet Andersson v prvi od mnogih Bergmanovih vlog in polna omamnih, atmosferi\u010dnih podob direktorja fotografije Gunnarja Fischerja velja za zgodnjo mojstrovino in enega najvplivnej\u0161ih filmov velikega \u0161vedskega cineasta.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":71650,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/71643"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/71650"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=71643"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}