Ko v mestu Megasaki izbruhne epidemija pasje gripe in pokvarjeni \u017eupan Kobayashi uka\u017ee izgon vseh psov na orja\u0161ko smeti\u0161\u010de, se 12-letni Atari poda na samotno misijo, da bi na\u0161el svojega Spotsa. Wes Anderson se veli\u010dastno vra\u010da k stop animaciji, nabito polni suhega humorja in japonske popkulture, z zvezdni\u0161ko zasedbo v glasovnih vlogah. Srebrni medved za najbolj\u0161o re\u017eijo na leto\u0161njem Berlinalu.<\/p>\n
\u00a0kritike<\/strong> \u00bbSvet je smeti\u0161\u010de, Wes Anderson pa na vi\u0161ku svoje kariere \u2013 in to dvoje, kot se izka\u017ee, ni nepovezano. Bolj ko gredo stvari po zlu, bolj fantasti\u010dni postanejo Andersonovi filmi; in bolj ko so Andersonovi filmi fantasti\u010dni, bolje njihov stil izra\u017ea avtorjevo temeljno iskrenost. Nered pod\u017eiga njegovo domi\u0161ljijo in osupljivo dovr\u0161eni Otok psov<\/strong> je brez dvoma re\u017eiserjev najbolj domiseln film doslej.\u00ab <\/strong>\u00bbOtok psov<\/strong>, ki zelo spretno prehaja med ne vedno prevedenim japonskim in angle\u0161kim jezikom, velik poudarek pa daje tudi glasbeni podlagi in besednim igram \u2013 pri \u010demer niti za trenutek ne podcenjuje svojih gledalcev \u2013 je tipi\u010den film Wesa Andersona: zabaven, zanimiv, duhovit in \u010disto maj\u010dkeno \u010duda\u0161ki.\u00ab Wes Anderson se veli\u010dastno vra\u010da k stop animaciji, nabito polni suhega humorja in japonske popkulture, z zvezdni\u0161ko zasedbo v glasovnih vlogah. Srebrni medved za najbolj\u0161o re\u017eijo na Berlinalu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":71049,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/71048"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/71049"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=71048"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u00bbPome\u017eike Kurosawi zasledimo na vsakem koraku, zlasti v Andersonovi odlo\u010ditvi, da \u017eupana Kobayashija ustroji po podobi Toshira Mifuneja, dolgoletne igralske muze re\u017eiserja Sedmih samurajev<\/strong> \/\u2026\/. Najdemo tudi sledi Ozujeve formalne elegance, nara\u0161\u010dajo\u010do nevarnost klasi\u010dnih japonskih filmov o po\u0161astih in ponorele spopade iz animejev. Toda sofisticirana filmska pismenost je prej \u010de\u0161nja na torti za poznavalce kot pa bistveni razlog za u\u017eivanje v tej bogati in izvirni zgodbi \/\u2026\/. Otok psov <\/strong>se kljub specifi\u010dnemu okolju nahaja v samem jedru Andersonovega ekscentri\u010dnega univerzuma \/\u2026\/. \u0160e ve\u010d, uporni\u0161ko kljubovanje korumpiranim oblastnikom, ki zaradi \u0161irjenja strahu in preganjanja manj\u0161in izkrivljajo resnico, podeli filmu \u0161e kako aktualno politi\u010dno noto.\u00ab
– David Rooney, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n
– David Ehrlich, IndieWire<\/em><\/p>\n
– Gaja P\u00f6schl, Radio Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"