{"id":71004,"date":"2020-01-03T13:03:32","date_gmt":"2020-01-03T12:03:32","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kinodvor.org\/film\/brez-skrbi-pes-ne-bo-prisel-dalec\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:26","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:26","slug":"brez-skrbi-pes-ne-bo-prisel-dalec","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/brez-skrbi-pes-ne-bo-prisel-dalec\/","title":{"rendered":"Ne skrbi, pe\u0161 ne bo pri\u0161el dale\u010d"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Ko mladi John Callahan po prometni nesre\u010di pristane na vozi\u010dku, je zadnja stvar, ki mu pade na pamet, da bi se odpovedal alkoholu. A ko se ob podpori privla\u010dne terapevtke Annu in karizmati\u010dnega sponzorja Donnieja vendarle spopade z odvisnostjo, odkrije, da ima dar za risanje kontroverznih, politi\u010dno nekorektnih in kmalu sila priljubljenih \u010dasopisnih karikatur.<\/p>\n

Gus Van Sant je po avtobiografiji kultnega ameri\u0161kega karikaturista Johna Callahana posnel topel in humoren film o zdravilni mo\u010di umetnosti.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbUmetniki v nekem trenutku svojega \u017eivljenja za\u010dnejo nekaj delati in se potem nikoli ve\u010d ne ustavijo. Naj gre za urejanje cvetja, kuhanje ali snemanje filmov \u2013 preprosto ne morejo odnehati. Ta obsesivna energija je tisto, kar naredi umetnika. John na primer ni mogel nehati risati stripov. To je postal njegov glavni razlog za \u017eivljenje in ni mu bilo jasno, zakaj niso vsi ljudje na svetu striparji. Zanj ni obstajalo ni\u010d drugega.\u00ab
– Gus Van Sant<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Gus Van Sant (rojen leta 1952 v Kentuckyju) je znan po filmih Mala Noche<\/strong> (1986, re\u017eiserjev prvenec), Drugstore kavboj <\/strong>(Drugstore Cowboy, 1989, z Mattom Dillonom), Moj mali Idaho<\/strong> (My Own Private Idaho, 1991, z Riverjem Phoenixom in Keanujem Reevesom), \u017denska za umret<\/strong> (To Die For, 1995, zlati globus za Nicole Kidman in prva velika vloga za Joaquina Phoenixa), Dobri Will Hunting<\/strong> (Good Will Hunting, 1997, oskar za najbolj\u0161i izvirni scenarij in nominacija za najbolj\u0161i film), Gerry<\/strong> (s Caseyjem Affleckom in Mattom Damonom), Slon<\/strong> (Elephant, 2003, zlata palma in najbolj\u0161i re\u017eiser v Cannesu), Zadnji dnevi<\/strong> (Last Days, 2005, izmi\u0161ljena pripoved o zadnjih dneh Kurta Cobaina) in Milk<\/strong> (2008, oskar za najbolj\u0161i izvirni scenarij in najbolj\u0161ega igralca).<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbFilma, ki bi v zapleteno du\u0161evnost striparja vstopil s tak\u0161no nalezljivo naklonjenostjo, nismo videli, \u017ee odkar je Ameri\u0161ki bli\u0161\u010d<\/strong> (American Splendor) raziskoval \u010demerno sleherni\u0161ko senzibilnost Harveyja Pekarja. Vrnitev Gusa Van Santa k le\u017eernim kronikam obstranskih \u017eivljenj v Portlandu, Oregonu, ki so ga prvi\u010d postavile na filmski zemljevid (Mala Noche<\/strong> in Drugstore kavboj<\/strong>), \/\u2026\/ odlikujeta \u0161irokosr\u010dnost in ne\u017enost. \/\u2026\/ Preproste risbe s flomastrom se s svojimi absurdisti\u010dnimi napisi izka\u017eejo za idealne poudarke v tem ganljivem filmu, ki daje \u017ee na prvi pogled vedeti, da gre za delo ljubezni.\u00ab
– David Rooney, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbEden Van Santovih najbolj\u0161ih, optimisti\u010dna, grenko-sladka zadevica, ki v spomin prikli\u010de ljubljence ob\u010dinstva, kakr\u0161na sta Dobri Will Hunting <\/strong>in Forresterjevo razkritje<\/strong>.\u00ab
– Peter Debruge, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm je razoro\u017eujo\u010de iskren in se kljub izraziti pozitivni naravnanosti ne boji pokazati stra\u0161ljivih detajlov alkoholizma in zanikanja \/\u2026\/. Callahanov dvig z dna sicer res poskrbi za nekaj pozornost vzbujajo\u010dih stranskih vlog za zvezdnike v zgodovinskih kostumih, a Van Santova odlo\u010ditev, da ta proces prika\u017ee kot skupinski, ni le humanisti\u010dno presene\u010denje \u2013 njegov film je tudi ob\u010dudovanja vredno neseksi in pri\u010da o komi\u010dnem potencialu treznjenja.\u00ab
– Steve Macfarlane, Slant<\/em><\/p>\n

\u00bbNajbolj ganljiva plat tega intimnega filma je zadr\u017eanost, s katero se poklanja svojemu protagonistu. Re\u017eiser Gus Van Sant se upre sku\u0161njavi, da bi Callahanovo \u017eivljenje preplavil s superlativi in se namesto tega osredoto\u010di na \u010dlove\u0161kost njegovega boja. Rezultat je izjemno so\u010duten film, ki se z ob\u010dutljivostjo loteva tem, kakr\u0161ne so zasvojenost, okrevanje in odpu\u0161\u010danje. Phoenixov surovi, siloviti nastop nikoli ne sega po veli\u010dini, zaradi \u010desar je \u0161e toliko bolj presunljiv.\u00ab
– Tim Grierson, Screen<\/em> International<\/em><\/p>\n

\u00bbFilmu sicer res primanjkuje globokih spoznanj, a njegove najpomembnej\u0161e odlike \u2013 razdrobljenost, efemernost in nekolik\u0161na opolzkost \u2013 zrcalijo glavne lastnosti Callahanovih o\u010darljivih stvaritev.\u00ab
– Eric Kohn, IndieWire<\/em><\/p>\n

\u00bbDelo, ume\u0161\u010deno v Portland (Oregon) sedemdesetih let, je \u010deden kostumski film, ki preskakuje med razli\u010dnimi dogodki v Callahanovem \u017eivljenju: gledamo ga, ko na vozi\u010dku na odru predava o svoji negotovi poti k ozdravitvi; v \u010dasu pred nesre\u010do, ko kot \u017eurer s hla\u010dami na zvonec in japonkami sredi belega dne golta tekilo; na sre\u010danjih anonimnih alkoholikov, polnih cameo vlog (vklju\u010dno z Beth Ditto in Kim Gordon iz Sonic Youth); ko na predmestnem plo\u010dniku telebne z vozi\u010dka pred ob\u010dinstvo prednajstni\u0161kih skejterjev; v no\u010di, ko je pri enaindvajsetih ohromel, vklju\u010dno z grdimi dogodki, ki so pripeljali do avtomobilske nesre\u010de.\u00ab
– Simran Hans, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bbA naslov je tisti, ki s svojo ironi\u010dno distanco ter so\u010dnostjo humorja, ki ga tokrat resda sicer \u0161ele slutimo, da vedeti, da vendarle ne bomo gledali dela, ki bo v tem pogledu obti\u010dalo v konvencijah in predvidljivosti. In Van Sant nam to po\u010dasi res razkrije. Najprej predvsem, da nam z elipti\u010dno monta\u017eo, ki v naravnem pogledu ska\u010de skozi razli\u010dna obdobja Johnovega okrevanja, \u0161e veliko bolj pa z vse bolj jasnim usmerjanjem, ne k temi spoprijemanja s telesno onesposobljenostjo, \u010deprav se tudi te loti na izrazito nekonvencionalen in duhovit na\u010din, temve\u010d v temi zasvojenosti. Prav ta se zdi klju\u010dna v Van Santovem delu. In prav z njo avtor tudi najve\u010d naredi. Le redkokdaj smo na platnu videli tako neposredno, brezsramno, \u017ee prav bole\u010de, a hkrati tudi \u010dlove\u0161ko toplo razkrivanje vse zapletenosti problema zasvojenosti. Pa vendar, tako kot njegova najbolj\u0161a dela, je tudi Ne skrbi, pe\u0161 ne bo pri\u0161el dale\u010d<\/strong>, mo\u010d videti \u0161e druga\u010de. Pa naj v pogledu prevlada misti\u010dna ali anarhisti\u010dna te\u017enja. To pa je \u017ee odlika najve\u010djih.\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA ARS<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Gus Van Sant je po avtobiografiji kultnega ameri\u0161kega karikaturista Johna Callahana posnel topel in humoren film o zdravilni mo\u010di umetnosti.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":71046,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/71004"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/71046"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=71004"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}