{"id":71003,"date":"2020-01-03T13:02:49","date_gmt":"2020-01-03T12:02:49","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kinodvor.org\/film\/whitney\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:26","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:26","slug":"whitney","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/whitney\/","title":{"rendered":"Whitney"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Prodala je prek dvesto milijonov plo\u0161\u010d, osvojila sedem grammyjev in se rekordnih sedemkrat zapored uvrstila na vrh ameri\u0161ke lestvice najbolj priljubljenih singlov. A njeno ble\u0161\u010de\u010do kariero so kmalu zasen\u010dile te\u017eave v zasebnem \u017eivljenju, predvsem dolgoletni boj z drogami in burni zakon z Bobbyjem Brownom. Vse od pevkine prezgodnje smrti leta 2012 so si milijoni obo\u017eevalcev zastavljali isto vpra\u0161anje: zakaj je ta neverjetno nadarjena in lepa \u017eenska pred o\u010dmi vsega sveta sabotirala lastno prihodnost? Re\u017eiser preplete javnosti doslej neznane dru\u017einske posnetke, redko videne nastope ter ekskluzivne intervjuje z najbli\u017ejimi, da bi se poklonil glasu, ki je navdihoval mno\u017eice, ter razvozlal skrivnost pevkinega tragi\u010dnega padca.<\/p>\n

Intimen, ganljiv in presene\u010denj poln dokumentarni portret pop ikone Whitney Houston, po doma\u010de \u00bbNippy\u00ab, je z uradnim pooblastilom pevkine dru\u017eine zre\u017eiral oskarjevec Kevin Macdonald (Marley<\/strong>). Film je svetovno premiero do\u017eivel na festivalu v Cannesu.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPreden sem se lotil tega filma, nisem bil velik obo\u017eevalec Whitneyjine glasbe. Vedno pa sem ob\u010dudoval \u010dustveno mo\u010d njenega glasu. Zdelo se je, da komunicira predvsem neverbalno; bolj z zvenom svojega glasu kot z besedili. Drugi razlog, zaradi katerega sem hotel narediti ta film, pa je bilo vzdu\u0161je skrivnostnosti, ki jo je obdajalo; dejstvo, da v intervjujih nikoli ni razkrila svojega pravega obraza in da imajo celo njeni najbli\u017eji prijatelji in sorodniki razli\u010dne poglede na to, zakaj je tako tragi\u010dno kon\u010dala. Njeno \u017eivljenje je bilo polno skrivnosti in la\u017ei, to pa je odli\u010dno izhodi\u0161\u010de za fascinantno detektivsko zgodbo. \/\u2026\/ Zakaj je nekdo, ki je imel toliko talenta in lepote, pred o\u010dmi javnosti samega sebe tako bole\u010de uni\u010dil? \/\u2026\/ Sprva sem mislil, da se razlog skriva v njeni spolni usmerjenosti; v tem, da ni mogla javno razkriti svoje homoseksualnosti. Ko pa sem zakopal globlje, sem ugotovil, da ne gre za to. Resni\u010dna zgodba je bila povezana z njeno dru\u017eino in otro\u0161tvom. \/\u2026\/ Imel sem sre\u010do, da so projekt podprli Pat Houston in Whitneyjini dedi\u010di. Zaupali so mi ‘klju\u010de do zaklada’, hkrati pa mi dali popolno svobodo, da zgodbi sledim, kamor me bo peljala. Whitney<\/strong> je v svojem bistvu intimna dru\u017einska zgodba, ki razkrije pevkino povsem novo plat; poka\u017ee jo tak\u0161no, kakr\u0161ne niso poznali niti njeni najbolj strastni privr\u017eenci. \/\u2026\/ Ko sem se pogovarjal z Nickom Broomfieldom [re\u017eiserjem filma Whitney Houston<\/strong> (Whitney: Can I Be Me)], sem imel ob\u010dutek, da gre za povsem razli\u010dna filma. Njegovega nisem videl, ampak Nicka iskreno spo\u0161tujem. \/\u2026\/ Moj film je zelo intimen, govori pa tudi o Whitneyjini glasbeni genialnosti. To pa sta dve stvari, za kateri vem, da ju on ni mogel narediti. Ni imel namre\u010d dostopa niti do njene glasbe \u2013 z izjemo enega koncerta \u2013 niti do njene dru\u017eine.\u00ab
– Kevin Macdonald<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Kevin Macdonald (Glasgow, 1967) je kariero za\u010del z biografijo svojega starega o\u010deta Emerica Pressburgerja, The Life and Death of a Screenwriter<\/em>, po kateri je kasneje posnel svoj prvi dokumentarni film The Making of an Englishman<\/strong> (1995). Slavo mu je prinesel z oskarjem nagrajeni One Day in September <\/strong>(1999), dokumentarec o palestinskem teroristi\u010dnem napadu na izraelske \u0161portnike na olimpijskih igrah v M\u00fcnchnu leta 1972. Sledil je \u0161e en dramatiziran dokumentarec, alpinisti\u010dni Dotik smrti<\/strong> (Touching the Void<\/strong>, 2003), ki je dosegel velik komercialni uspeh in osvojil kopico priznanj, med drugim nagrado BAFTA in nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo na ljubljanskem Festivalu dokumentarnega filma leta 2006. Njegov prvi igrani celove\u010derec Zadnji \u0161kotski kralj<\/strong> (The Last King of Scotland<\/strong>, 2006) je prejel tri nagrade BAFTA, Forestu Whitakerju pa je za upodobitev zloglasnega ugandskega diktatorja Idija Amina prinesel tudi oskarja za najbolj\u0161o glavno vlogo. Med re\u017eiserjeva dela sodijo \u0161e igrani filmi Dr\u017eavni\u0161ke igre<\/strong> (State of Play, 2009, z Russllom Crowom in Benom Affleckom), Zlati orel<\/strong> (The Eagle<\/strong>, 2011, s Channingom Tatumom in Jamiejem Bellom), How I Live Now<\/strong> (2013, s Saoirse Ronan in Tomom Hollandom) in Black Sea<\/strong> (2014, z Judom Lawom) ter dokumentarca Life in a Day<\/strong> (2011) in <\/em>Sky Ladder: The Art of Cai Guo-Qiang<\/strong> (2016). V Kinodvoru smo si pred nekaj leti lahko ogledali Macdonaldov dokumentarec o Bobu Marleyju Marley<\/strong> (2011).<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbWhitney<\/strong> je drugi dokumentarni film o \u017eivljenju in smrti Whitney Houston, ki je pri\u0161el na platna v zadnjem letu, in hkrati drugi, ki je osupljivo dobro narejen. \/\u2026\/ Morda res nismo potrebovali \u0161e enega dokumentarca, ki bi nas opomnil, kako mo\u010dna in transformativna pevka je bila Whitney, a pri\u010dujo\u010di film naredi nekaj pomembnej\u0161ega: poglobi se v vpra\u0161anje ‘zakaj’ in pride do bole\u010de prepri\u010dljivega odgovora. Macdonaldov ve\u010dplastni portret Whitney Houston nam pomaga razumeti zapletene sile, ki so jo pogubile.\u00ab
– Owen Gleiberman, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbMacdonaldov vznemirjujo\u010di, bogato kontekstualizirani dokumentarni portret \/\u2026\/ se\u017ee preko te\u017eav z odvisnostjo ter zakoplje globlje v psihi\u010dne stiske, ki so se za\u010dele \u017ee precej bolj zgodaj \u2013 vklju\u010dno s \u0161okantnim razkritjem otro\u0161ke travme, ki bo za mnoge obo\u017eevalce po vsej verjetnosti veliko razodetje tega filma. \/\u2026\/ Whitney<\/strong> se izogne senzacionalizmu in vse skupaj prika\u017ee kot ameri\u0161ko tragedijo \/\u2026\/ o ob\u010dutljivi \u017eenski, ki nikoli ni imela prilo\u017enosti, da bi preprosto ugotovila, kdo v resnici je. \/\u2026\/ Zgodba je resni\u010dno neverjetna in tudi za tiste, ki ne sodijo med strastne privr\u017eence Whitney Houston, bo film pretresljiva \u010dustvena izku\u0161nja.\u00ab
– David Rooney, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm se osredoto\u010da predvsem na Whitneyjino odsotnost; bole\u010do praznino, ki smo jo ob\u010dutili tako v \u010dasu njenega \u017eivljenja kot smrti. Whitney smo mnogi pogre\u0161ali, \u017ee preden nas je zapustila; ta nepopolni dokumentarec premi\u0161ljeno in u\u010dinkovito izkoristi to hrepenenje.\u00ab
– Guy Lodge, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbRavno ko se nam za\u010dne zdeti, da Whitney<\/strong> ni ni\u010d ve\u010d kot najnovej\u0161i prispevek k \u017eanru o ‘little girl blue’, dose\u017ee film svoj ‘rosebud’ trenutek. Po devetdesetih minutah Macdonald najde mo\u017een klju\u010d do skrivnosti Whitneyjinega trpljenja \u2013 in film nenadoma postane sila vznemirljiv.\u00ab
– Nicholas Barber, BBC<\/p>\n

\u00bbMacdonaldov film odlikujeta \u0161irina in domet, pa tudi re\u017eiserjeva sposobnost, da protagoniste pripravi do tega, da se mu odprejo.\u00ab
– Kaleem Aftab, Cineuropa<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm je najmo\u010dnej\u0161i v trenutkih, ko Whitney pove\u017ee s \u0161ir\u0161o zgodovino \u010drne Amerike.\u00ab
– Tim Grierson, Screen International<\/em><\/p>\n

\u00bbA Kevin Macdonald, med drugim tudi avtor Marleya<\/strong>, me je s svojim ponovno nadvse preprosto naslovljenim delom Whitney<\/strong>, znova presenetil. Kljub dejstvu da pop izvajalke Whitney Houston \u0161e niti poslu\u0161al nisem skoraj nikoli, moram danes priznati, da jo po Macdonaldovem delu ne le kar dobro poznam, pa\u010d pa celo cenim njeno glasbeno znanje ter vokalno izvajalsko spretnost in sposobnost. V prvih nekaj sekvencah nas posku\u0161a Macdonald prek svojske dekonstrukcije njene podobe in vpenjanja te v kontekst reaganovskih osemdesetih let, sicer prepri\u010dati da je Whitney le \u0161e en produkt visoko kapitalisti\u010dne logike te dobe. A \u017ee kmalu za tem pred nami razpre vso protislovnost, ki jo je Whitney nosila v sebi. Od dejstva da je rasla na surovih ulicah ameri\u0161kih urbanih predelov, kjer so \u017eivele revne manj\u0161ine, pa do tega, da je kon\u010dala v osladnem popu. Od zafrkavanja v \u0161oli da je preve\u010d bela, pa do tega, da je postala ikona boja za pravico do medrasnih razmerij. In ne nazadnje od tega da je zanjo dru\u017eina predstavljala tako vir njene mo\u010di in izrazne silovitosti, kot tudi najbolj globoke bole\u010dine. Pri tem mislim na zlorabo in droge. In prav to so klju\u010dni momenti dokumentarnega portreta ameri\u0161ke glasbenice, prek katerega nam posku\u0161a Macdonald odgovoriti na pere\u010de vpra\u0161anje vseh ki so jo poznali. Zakaj?\u00ab
– Denis Vali\u010d, RA Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbKo je leta 1991 na SuperBowlu \u2013 kmalu po za\u010detku I. zalivske vojne \u2013 pela ameri\u0161ko himno, jo je zapela tako, kot da bi sku\u0161ala legitimirati vse ameri\u0161ke invazije, intervencije, vojne in okupacije, toda dejansko jo je posnela nekaj dni prej v studiu \u2013 na \u0161tadionu je petje le simulirala, pela je pred ugasnjenim mikrofonom, to pa zato, da bi lahko pela res iz srca. Res, pela je iz srca. Kot Amerika, ki vse, kar po\u010dne v Iraku ali Afganistanu (ali kjerkoli), po\u010dne iz srca. Drog je vedno na pretek, vsi mislijo, da je lahko, a ni, v smehljaju tistih, ki so \u00bbbrez ene same mra\u010dne \u010drte\u00ab, pa pojejo travme, dokler ni orgije konec \u2013 to je klasi\u010dna ameri\u0161ka zgodba in obenem \u017eivljenjska zgodba Whitney Houston, ki je v sanjah vedno be\u017eala pred velikanom.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Intimen, ganljiv in presene\u010denj poln dokumentarni portret pop ikone Whitney Houston, po doma\u010de “Nippy”, je z uradnim pooblastilom pevkine dru\u017eine zre\u017eiral oskarjevec Kevin Macdonald (Marley). Film je svetovno premiero do\u017eivel na festivalu v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":71051,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/71003"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/71051"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=71003"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}