Whitney Houston, \u0161estkratna dobitnica nagrade grammy, velja za eno najuspe\u0161nej\u0161ih pevk vseh \u010dasov. Po dolgoletnem boju z odvisnostjo je leta 2012 nenadoma tragi\u010dno umrla.<\/p>\n
\u00bbSem lahko to, kar sem?\u00ab je bil po besedah \u010dlanov benda Whitneyjin najljub\u0161i stavek. Uporabljala ga je tako pogosto, da so ga kolegi celo posemplali in predvajali na za\u010detku vaj. Film se poglablja v najve\u010dji paradoks njenega \u017eivljenja: \u010deprav je zaslu\u017eila na milijone dolarjev, dosegla rekordnih sedem zaporednih uvrstitev na vrh ameri\u0161ke lestvice najbolj priljubljenih pesmi ter si prislu\u017eila sloves ene najbolj\u0161ih pevk svojega \u010dasa, ni mogla delati tistega, kar je hotela \u2013 ne na poklicni ne na zasebni ravni.<\/p>\n
V sredi\u0161\u010du dokumentarca so tri klju\u010dna razmerja v pevkinem \u017eivljenju: njen odnos z ambiciozno in gospodovalno materjo, pevko gospela; tesna zveza z osebno asistentko, o kateri so kro\u017eile govorice, da je bila ve\u010d kot le prijateljica; ter burni zakon z zloglasnim reperjem Bobbyjem Brownom.<\/p>\n
Intimni, neuradni portret legendarne superzvezdnice Whitney Houston v re\u017eiji enega najbolj samosvojih dokumentaristov, Nicka Broomfielda (Kurt & Courtney<\/strong>, Biggie and Tupac<\/strong>). <\/strong><\/p>\n \u00bbVedno sem imel ob\u010dutek, da je ta osupljivo lepa, o\u010darljiva in ne\u017ena \u017eenska z angelskim glasom \/\u2026\/ v \u010dudnem navzkri\u017eju z ‘narkomanko’, ki so jo vsepovprek obsojali in se iz nje nor\u010devali v ve\u010dernih pogovornih oddajah. Le kako je pri\u0161lo do tega? In kako se je to lahko zgodilo tako hitro? \/\u2026\/ O Whitney Houston nisem vedel prav veliko. Zgodba je vzbudila mojo pozornost, ko sem sli\u0161al, da so imele zalo\u017ebe v tistih \u010dasih dva oddelka, enega za \u010drnsko in drugega za belsko glasbo. Eden prvih ljudi, s katerimi sem govoril, je bil [piarovec zalo\u017ebe Arista Records] Kenneth Reynolds. Rekel je, da je bila podoba Whitney Houston zelo skrbno prilagojena okusu mno\u017ei\u010dnega, belega ob\u010dinstva. \u010ceprav nisem o rasnem vidiku njene kariere nikoli prej razmi\u0161ljal, mi je bilo takoj jasno, da gre za samo bistvo zgodbe. Ljudje so namre\u010d v Whitney videli nekaj, kar v resnici ni bila. O njej so imeli zelo specifi\u010dno sliko in vsaki\u010d, ko se ni vedla v skladu z njo, so jo ostro napadli. \/\u2026\/ Ostro so jo kritizirali zaradi njene odvisnosti od drog. Zelo malo ljudi pa se je zares poglobilo v razloge zanjo. Rad bi, da bi gledalci spoznali, da je na vso zgodbo mogo\u010de gledati \u010disto druga\u010de. \/\u2026\/ Ironija je v tem, da je resni\u010dna Whitney neprimerljivo bolj zanimiva od podobe, kakr\u0161no so o njej ustvarili.\u00ab \u00bbMo\u010d dokumentarca se skriva v re\u017eiserjevi spretnosti, s katero zdru\u017ei svarilno zgodbo o \u0161ovbiznisu s pronicljivo analizo rase, razreda, spola in slave. Film je zgrajen kot detektivska zgodba.\u00ab \u00bbRe\u017eiserja ne izpustita ni\u010desar: rasizem, vera, droge, spolna usmerjenost, pomanjkanje samozavesti, obrekovanje, rivalstvo, \/\u2026\/ zahteve star\u0161ev in industrije, te\u017eaven zakon, ki se je odigraval na naslovnicah tabloidov, ter neizogibne negativne posledice, ki so jih vsi ti pritiski pustili na tej energi\u010dni in strastni pevki.\u00ab \u00bbBroomfield se osredoto\u010da na nebistveno, da bi prodrl v samo bistvo snovi. V svoje filme vklju\u010di tisto, kar bi konvencionalni dokumentaristi izrezali, kamero pa pusti snemati, ko bi se ve\u010dini zdelo, da gre za ekstravagantno in noro potrato dragocenega filmskega traku.\u00ab \u00bb\u010ce ne bi bilo Boga, bi bila morda \u0161e vedno \u017eiva. Kot Amy Winehouse, ki ji je prav tako odpovedal glas (\u00bbbo\u017eji dar\u00ab), preden ji ni odpovedalo \u0161e srce. Whitney Houston<\/strong> je doku o pevki, ki so ji ukradli identiteto – ne le da so ji sfrizirali rasno identiteto in jo prelevili v \u00bbpostrasno\u00ab bitje, ampak so utajili tudi njeno spolno identiteto. \/…\/ Svojo pravo identiteto, ni\u010d manj\u0161i bo\u017eji dar od njenega glasu, je morala skrivati – in zdi se, da niti ni \u017eivela v svojem glasu, temve\u010d v tisti dramati\u010dni, utopi\u010dni pavzi pred verzom \u00bbAnd I-i-i-i-i-i (will always love you)\u00ab. ZA+ Intimni, neuradni portret legendarne superzvezdnice Whitney Houston v re\u017eiji enega najbolj samosvojih dokumentaristov, Nicka Broomfielda (Kurt & Courtney, Biggie and Tupac). <\/p>\n","protected":false},"featured_media":67092,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/67091"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/67092"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=67091"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
– Nick Broomfield<\/p>\n
– Geoffrey Macnab, The Independent<\/em><\/p>\n
– Filmski festival v Tribeci<\/p>\n
– John Carlin, The Daily Telegraph<\/em><\/p>\n
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"