{"id":67089,"date":"2020-01-03T13:14:16","date_gmt":"2020-01-03T12:14:16","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kinodvor.org\/film\/grace-jones\/"},"modified":"2024-06-11T14:38:44","modified_gmt":"2024-06-11T12:38:44","slug":"grace-jones","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/grace-jones\/","title":{"rendered":"Grace Jones"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\nEkstravagantna odrska umetnica, androgena glam-pop<\/em> diva, divja hedonistka, nepredvidljiva medijska osebnost \u2013 Grace Jones je vse to. Tokrat pa jo spoznamo tudi kot ljubimko, h\u010derko, mamo, babico in poslovno \u017eensko. Pridru\u017eimo se ji na dru\u017einskem obisku na Jamajki, v studiu z dolgoletnima sodelavcema Slyjem in Robbiejem ter v zakulisju koncertov po vsem svetu. Ves \u010das pa se vra\u010damo na oder, kjer smo pri\u010da edinstvenim nastopom s hiti, kot so Slave to the Rhythm, Pull Up to the Bumper <\/em>in Love is the Drug<\/em>, pa tudi novej\u0161imi avtobiografskimi komadi, kakr\u0161na sta Williams’ Blood<\/em> in Hurricane<\/em>. Re\u017eiserka nam namesto tradicionalne glasbene biografije ponudi portret, ki je prav tako eleganten, samosvoj in nekonvencionalen kot njegova protagonistka.<\/p>\n

Po filmskih izletih s Slavojem \u017di\u017ekom (Perverzne\u017eev filmski vodnik<\/strong>, Perverzne\u017eev vodnik po ideologiji<\/strong>) nas Sophie Fiennes odpelje na ekscentri\u010dno popotovanje s \u0161e eno popkulturno ikono. Film ceste, ki ga je snemala ve\u010d let, preplete pevkine edinstvene odrske stvaritve z intimnimi posnetki z rodne Jamajke ter nam poka\u017ee Grace Jones, kakr\u0161ne \u0161e nismo videli.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
\nBeseda \u00bbbloodlight\u00ab v jamaj\u0161kem patoisu pomeni rde\u010do lu\u010d, ki se pri\u017ege med snemanjem v studiu, \u00bbbami\u00ab pa je vrsta kruha.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\n\u00bbZ Grace sva se prvi\u010d sre\u010dali na projekciji filma, ki sem ga posnela o cerkvi njenega starej\u0161ega brata Noela v Los Angelesu (Hoover Street Revival<\/strong>, 2001). Rekla mi je: ‘Ti razume\u0161, od kod prihajam.’ Po koncu predstave je vstala, ploskala in rekla: ‘V\u0161e\u010d mi je vonj tvojega filma.’ \/\u2026\/ Ko snema\u0161 observacijski dokumentarec, si na milost in nemilost prepu\u0161\u010den \u017eivljenju, kot se odvija. Vse, kar ima\u0161 pod nadzorom, je tvoj ustvarjalni instinkt. Moj kov\u010dek je bil pripravljen, in ko me je Grace poklicala, sem preprosto \u0161la: v Moskvo, v studio, v New York \u2026 Hotela je aktivno raziskati svoj odnos do Jamajke, in ker so imeli tam ravno dru\u017einsko sre\u010danje, me je vzela s seboj. Slu\u010dajno sem bila v Parizu, ko je imela fotografsko seanso z Jean-Paulom Goudom in se je rodila njena vnukinja. Gradivo sem nabirala pet let \/\u2026\/. Grace samo sebe vidi kot pripovedovalko zgodb, zato sem v tem smislu uporabila tudi njene nastope. Pri oblikovanju zgodbe so me vodile pesmi. \/\u2026\/ Neko\u010d mi je rekla: ‘Glasba pove o meni ve\u010d, kot lahko jaz povem o glasbi.’ Upam, da mi je to misel uspelo prenesti v film. \/\u2026\/ Z direktorjem fotografije Remkom Schnorrjem sva snemala na super 16-milimetrski trak. V glavi sem imela preprostost tistih izjemnih sekvenc v Gildi<\/strong>, v katerih se kamera subtilno poigrava z nastopom Rite Hayworth, tako da lahko gledalec bere in spremlja gibanje telesa. Film je zelo senzualen medij. Upam, da si bodo ljudje Grace Jones<\/strong> ogledali v kinu, saj lahko zvok in sliko v popolnosti do\u017eivi\u0161 le tam.\u00ab
\n– Sophie Fiennes<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
\nSophie Fiennes (letnik 1967) je ve\u010d let sodelovala pri filmih re\u017eiserja Petra Greenawaya, leta 1998 pa za\u010dela lastno filmsko kariero. Njeni dokumentarci pogosto nastajajo v tesnem sodelovanju s portretiranci. Delala je z Larsom von Trierjem (Lars from 1-10<\/strong>, 1998), britanskim plesalcem in koreografom Michaelom Clarkom (The Late Michael Clark<\/strong>, 1999), Slavojem \u017di\u017ekom (Perverzne\u017eev filmski vodnik<\/strong>, The Pervert\u2019s Guide to Cinema, 2006; Perverzne\u017eev vodnik po ideologiji<\/strong>, The Pervert’s Guide to Ideology, 2013), belgijskim koreografom in re\u017eiserjem Alainom Platelom (VSPRS Show and Tell<\/strong>, 2007) ter nem\u0161kim umetnikom Anselmom Kieferjem (Over Your Cities Grass Will Grow<\/strong>, 2010).<\/p>\n

kritike<\/strong>
\n\u00bbZaradi dejstva, da re\u017eiserka trmasto zavra\u010da konvencije dokumentarne biografije \u2013 kljub pevkinemu legendarnemu statusu ikone sedemdesetih in osemdesetih let \u2013, je film \u0161e toliko bolj zanimiv. \/\u2026\/ Sophie Fiennes je ustvarila dokumentarec, ki na po\u017eivljajo\u010d in nadvse filmi\u010den na\u010din ujame duha Grace Jones.\u00ab
\n– Fionnuala Halligan, Screen International<\/em><\/p>\n

\u00bbTo je film o nekom, ki nam je pokazal, da je tisto, kar i\u0161\u010demo, nekaj, za kar nikoli nismo pri\u010dakovali, da bomo videli \u2013 in v tem smislu Grace Jones<\/strong> ve\u010d kot uspe. \/\u2026\/ Jonesova sama odpira svoje ostrige \/\u2026\/, se sama li\u010di in sama pogaja o pogodbah \/\u2026\/. Svetuje, gleda, poslu\u0161a, se (bolj ali manj) \u0161ali (‘glave bodo letele,’ zapoje po nekem ostrem telefonskem pogovoru). Film ni retrospektiva o karieri ali razprava o pomenu in daljnose\u017enem vplivu Grace Jones. \/\u2026\/ To je v\u00e9rit\u00e9<\/em> od za\u010detka do konca. \/\u2026\/ Grace Jones v dokumentarcu utele\u0161a potencirano razli\u010dico tistega, kar je vedno bila: simbol seksa in mo\u010di, pin-up<\/em> gladiatorka, pripravljena, da se razgali in brani.\u00ab
\n– Wesley Morris, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbTo je \u010dista esenca Grace Jones. Film jo poka\u017ee tak\u0161no, kakr\u0161na je: lepa in mo\u010dna, ob\u010dutljiva in divja. Njena elokventna besedila in odkriti pogovori z bli\u017enjimi razkrivajo \u010dloveka, ki z vso silo ljubi \u017eivljenje (in svoje delo). V re\u017eiserkinem rokovanju s posnetki in pristopu ni ni\u010d radikalnega, a \u010de ima\u0161 protagonistko, kakr\u0161na je Grace Jones, je preprost pristop \u0161e vedno hipnoti\u010den.\u00ab
\n– Tom Duggins, CineVue<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ dve uri kontrastov, ki drug drugega dopolnjujejo: prepoteni koncertni prizori, intimna dru\u017einska sre\u010danja, neizprosna poslovna pogajanja, drame v snemalnem studiu ter obsedenost z osebnim glamurjem, o kateri pri\u010dajo posnetki, na katerih Grace, oble\u010dena v ni\u010d drugega kot krzneni pla\u0161\u010d, v pari\u0161ki hotelski sobi u\u017eiva \u0161ampanjec \u2013 kot da bi bilo to njeno vsakdanje opravilo (in prav mogo\u010de tudi zares res je). \/\u2026\/ Re\u017eiserka k edinstvenemu statusu Jonesove pristopi z jasno, nesentimentalno neposrednostjo; neobremenjena z zahtevami po preprosti zgodbi ali leni hagiografiji in odlo\u010dno usmerjena v sedanjost. To pomeni, da bodo dolgoletni obo\u017eevalci lahko u\u017eivali v pogledu v pevkino osebno \u017eivljenje, ki jo bo do dolo\u010dene mere demistificiral, tisti nepou\u010deni pa bodo iz kina odhajali prijetno zmedeni.\u00ab
\n– Dave White, The Wrap<\/em><\/p>\n

\u00bbTa popotni\u0161ki portret \/\u2026\/ Grace Jones nekoliko vijuga, pri \u010demer daje prednost svobodnim sosledjem intimnih trenutkov, izogiba pa se vsemu, kar bi lahko delovalo preve\u010d zlo\u0161\u010deno ali tradicionalno. A pri trenutkih, kot so tile \u2013 koga briga! \/\u2026\/ V filmu ne boste na\u0161li arhivskega gradiva, govore\u010dih glav ali jasne \u010dasovne linije. Grace Jones <\/strong>kljubovalno odseva eksperimentalni vrtinec umetni\u010dinega \u017eivljenja: njeno sposobnost, da deluje relevantno \u0161e desetletja po tistem, ko je za\u010dela svojo kariero.\u00ab
\n– Dave Calhoun, Time Out<\/em><\/p>\n

\u00bbIn ko jo v temle \u2013 niti pribli\u017eno wikipedi\u010dnem \u2013 dokuju, ki ga je za\u010dela Sophie Fiennes, \u017di\u017ekova re\u017eiserka, snemati pred desetimi leti in v katerem se posnetki njenih koncertnih nastopov (Slave to the Rhythm<\/em>, Love is the Drug<\/em> ipd.), studijskih snemanj (albuma Hurricane<\/em>), zakulisnega vzdu\u0161ja in hotelskih bivakiranj prepletajo s posnetki njene \u010dudno spro\u0161\u010dene vrnitve na Jamajko, k svoji dru\u017eini, v kraje svojega otro\u0161tva, rev\u0161\u010dine, brutalnega patriarha, imenovanega \u00bbMas P\u00ab (= Master Peart), in travm, ki so del odgovora na vpra\u0161anje, zakaj je svoje \u017eivljenje (\u00bbBami\u00ab) tako bojevni\u0161ko in kameleonsko sublimirala v umetnost (\u00bbBloodlighnt\u00ab), sebe pa v impozantno umetnino. Ko nekdo vpra\u0161a, \u010de bo \u0161e kdaj igrala v filmu, odvrne: \u00bbV svojem.\u00ab A brez skrbi \u2013 niti film o njej je ne bi mogel zasen\u010diti.\u00ab ZA
\n– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbDa bi lahko opazili vzporednice v ekstravagantnem obla\u010denju pevke in njene matere, moramo poznati njene koncertne nastope ali videospote; da bi vedeli, kako ganljivo je v resnici njeno prosja\u010denje glasbenika, naj se prika\u017ee na snemanju, moramo vedeti, kako korenito sta Sly Dunbar in Robbie Shakespeare vplivala na njeno glasbeno pot. Da bi razumeli, kako pomembna je njena izpoved o BBC-jevi pogovorni oddaji, bi morali vedeti ne le, daje nekoga oklofutala, temve\u010d tudi, kako pokroviteljsko, seksisti\u010dno in rasisti\u010dno so mediji o incidentu poro\u010dali in kako je ta postal osrednji dogodek, po katerem jo je odtlej poznal velik del javnosti. Toda film Sophie Fiennes z izobra\u017eevanjem gledalcev ne izgublja \u010dasa; namesto njim vso pozornost posveti svoji junakinji. Kako bodo film gledali in kak\u0161en pomen bo zanje imel, je tako pri Grace Jones \u2013 \u0161e bolj kot ponavadi – odvisno predvsem od ob\u010dinstva samega.\u00ab
\n– Tina Poglajen, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbNajbolj zanimivo pa je, da bolj ko lu\u0161\u010di make up z obraza Grace Jones, in ob njej je \u00a0tudi v zelo intimnih trenutkih, bolj ostaja Grace Jones skrivnost. To je lahko kritika ali pohvala filma. Odvisno od perspektive. Spo\u0161tujemo lahko tudi avtorsko konceptualno odlo\u010ditev, da se film v celoti izogne arhivskim posnetkom in pri\u010devanjem sodobnikov, kar bi dokumentarec pribli\u017ealo bolj klasi\u010dnemu in tradicionalno ute\u010denemu pristopu. Morda je \u00a0avtorica ra\u010dunala na to, da je \u017ee sama karizmati\u010dna pojavnost Grace Jones dovolj, da prikli\u010de v spomin tudi druge komponente njene bogate kariere. Denimo nekaj odmevnih, \u010deprav formalno stranskih filmskih vlog. Kon\u010dni vtis filma je tako nekak\u0161no podalj\u0161ano dru\u017eenje z divo, ki gledalcu ponudi privilegiran zasebni sede\u017e ob njej. Hkrati pa z avre, ki jo obdaja ekscentri\u010dno glasbenico, sname komaj kak\u0161no tan\u010dico. Lepo, pravzaprav spo\u0161tljivo posvetilo dami, ki se ne trudi skrivati svojih let, a ob enem ohranja animali\u010dni magnetizem, ki jo je postavil na pop kulturni parnas.\u00ab
\n– Gorazd Tru\u0161novec, RA Slovenija<\/em><\/p>\n

\u00bbBloodlight and bami<\/strong> za razliko od mnogih biografij ne gradi kulta, dekonstruira pa ga le do mere, kjer poka\u017ee, da resni\u010dno zanimivi ljudje ostanejo zanimivi, tudi \u010de razblinimo tan\u010dico skrivnosti, ki jih obdaja. V filmu le redko kdo spregovori o talentu ali zapu\u0161\u010dini Grace Jones, arhivski posnetki, kontekst in pripovedovalec pa so popolnoma izpu\u0161\u010deni. Fiennesova ne \u010duti potrebe po vsiljevanju legendarnega statusa in pomembnosti; ne govori tistega, kar \u017ee vemo ali domnevamo in kar lahko – kot pravi re\u017eiserka sama – najdemo na Wikipediji. Prav tako ne parazitira na vzponih in padcih svoje portretiranke, \u010deprav bi bilo precej lahko posneti underdogovski kli\u0161e o dvanajstletni \u017ertvi nasilja, ki se pridru\u017ei izseljenim star\u0161em v ZDA, povsem preve\u010d izstopa v \u0161oli in se nato prek manekenske kariere prelevi iz izob\u010denke v legendarno amazonko, zapeljivko in plenilko – igralko, katere filmske vloge bojevnic so le bleda senca njene realnosti. A re\u017eiserka se raje osredoto\u010di na \u010dlove\u010dnost in naslika portret, ki bi bil – kot vsak dober portret – zanimiv tudi, \u010de bi bila Grace Jones povsem nerelevantna umetnica.\u00ab
\n– Peter \u017dargi, Ekran<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Po filmskih izletih s Slavojem \u017di\u017ekom (Perverzne\u017eev filmski vodnik, Perverzne\u017eev vodnik po ideologiji) nas Sophie Fiennes odpelje na ekscentri\u010dno popotovanje s \u0161e eno popkulturno ikono.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":67090,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/67089"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/67090"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=67089"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}