{"id":6321,"date":"2023-01-24T09:54:57","date_gmt":"2023-01-24T08:54:57","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/bonnie-in-clyde\/"},"modified":"2023-01-24T10:02:08","modified_gmt":"2023-01-24T09:02:08","slug":"bonnie-in-clyde","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/bonnie-in-clyde\/","title":{"rendered":"Bonnie in Clyde"},"content":{"rendered":"

Film Bonnie in Clyde<\/strong>, ki ga je leta 1967 posnel Arthur Penn, je zgodba o zdolgo\u010daseni natakarici Bonnie Parker (Faye Dunaway) in nekdanjem kaznjencu Clydu Barrowu (Warren Beatty), sodobnikoma Johna Dillingerja, Babyface Nelsona, Machine Gun Kellyja in mame Barker, ki sta na za\u010detku tridesetih, v \u010dasu velike gospodarske krize, ropala pode\u017eelske banke na ameri\u0161kem jugozahodu in potem, 23. maja 1934 pri louisianski Arcadii, padla pod streli teksa\u0161kega rend\u017eerja Franka Hamerja (Denver Pyle).<\/p>\n

Film je v kinodvorane pri\u0161el v \u010dasu \u00bbPoletja ljubezni\u00ab, \u00bbPohoda v Washington\u00ab, \u00bblevitacije\u00ab Pentagona, masovnega se\u017eiganja nabornih kartonov, apokalipti\u010dnih rasnih nemirov v Chicagu, Newarku, Detroitu, Bostonu, Tampi, Daytonu, Atlanti, Buffalu in Cincinnatiju, radikalizacije in militarizacije \u00bbgverilskega teatra\u00ab, prvih velikih glorifikacij nonkonformizma in disidentstva, prvih velikih orgij destrukcije in Reaganovega svarila, da je \u00bbd\u017eungla vsak dan malce bli\u017eje\u00ab. Propagirali so ga s sloganom: \u00bbMlada sta, zaljubljena in ubijata ljudi!\u00ab Revija Time je malo prej za osebnost leta razglasila \u00bbgeneracijo, mlaj\u0161o od 25 let\u00ab.<\/p>\n

Film Bonnie in Clyde<\/strong> velja za mejnik, za filmskega utemeljitelja nove kontrakulturne senzibilnosti, za uradni za\u010detek ameri\u0161kega novega vala, novega Hollywooda, toda leta 1967 so ga ameri\u0161ki filmski kritiki najprej lin\u010dali. O\u010ditali so mu, da ponareja fakte in zgodovino, da dementno in degenerirano glorificira kriminalca, ki sta pobila 18 ljudi, da nasilje prikazuje kot nekaj senzualnega, eroti\u010dnega, ter da me\u0161a nasilje in komedijo \u2013 da torej nasilje prikazuje kot nekaj zabavnega, komi\u010dnega in burlesknega.<\/p>\n

Da se za\u010dne lahkotno in farsi\u010dno, kot komedija, in da potem \u017eanr nekje vmes dobesedno zamenja in se prelevi v nekaj divjega, brutalnega, sadisti\u010dnega, se je zdelo nezasli\u0161ano. Zaradi lahkotnega, burlesknega tona je bilo vse to nasilje potem \u0161e toliko bolj \u0161okantno, srhljivo, mote\u010de.<\/p>\n

Bonnie in Clyde se upirata sistemu, brezosebnemu establi\u0161mentu, Wall Streetu, kapitalizmu, policiji, represiji, skorumpiranemu redu, zakonu, avtoriteti, more\u010demu dolg\u010dasu, konformizmu in generaciji, ki je na napa\u010dni strani generacijskega prepada, ter ekonomski rev\u0161\u010dini, ki povzro\u010da emocionalno rev\u0161\u010dino in osamljenost. \u00bbMidva ropava banke!\u00ab In njuni ban\u010dni ropi so ojdipski happening. Ropata pa\u010d banke, ki ropajo ljudi. In nobenega dvoma ni, da se zlo\u010din izpla\u010da \u2013 bolj kot katerakoli slu\u017eba, ki bi jo lahko tedaj dobila.<\/p>\n

Toda kazen za svobodo je huda, ekscesna, apokalipti\u010dna, saj Bonnie in Clyda na koncu pokon\u010dajo v slogu Johna F. Kennedyja \u2013 iz grma, iz zasede, iznenada, sunkovito in bliskovito, atentatorsko, z ekscesno in nesorazmerno uporabo ognjene sile. Clydova glava trzne \u2013 podobno kot je trznila Kennedyjeva. In seveda, od Clydove glave odleti ko\u0161\u010dek lobanje \u2013 podobno kot je ko\u0161\u010dek lobanje odletel od Kennedyjeve glave. Ameri\u0161ki mediji so te posnetke stalno reprizirali \u2013 in nacija je to hotela gledati. Tega ultimativnega \u00bbmoney shota\u00ab se ni nikoli naveli\u010dala.<\/p>\n

Finalno re\u0161etanje Bonnie in Clyda, njun ekstati\u010dni, orgazmi\u010dni, slow-motion \u00bbbalet smrti\u00ab, je Penn posnel s \u0161tirimi razli\u010dno hitrimi kamerami (24, 48, 72, 96 sli\u010dic na sekundo), da bi ujel \u00bbtisti trenutek v smrti, ko telo ne funkcionira ve\u010d, ko postane objekt in ko pridobi neke vrste grdo lepoto\u00ab. Ker je publika vedela, kaj na koncu \u010daka Bonnie in Clyda, ji Penn ni dal replike, ampak nihilisti\u010dno, klini\u010dno, anatomsko, groteskno abstrakcijo tega, kar je pri\u010dakovala. Ko je Penn film o \u0161estdesetih postavil v trideseta, je hotel re\u010di: v Ameriki se stalno ponavlja ista preteklost! To je bil \u010das, ko je bil inovativen celo fatalizem. In ko so filmi svoje junake ubijali z diaboli\u010dno preciznostjo. Vsem je bilo pa\u010d jasno, da je nasilje tako ameri\u0161ko kot ameri\u0161ka pita. Ali kot je rekel Penn: \u00bbProblem nasilja v ve\u010dini filmov je v tem, da niso dovolj nasilni.\u00ab
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.<\/p>\n

Iz zgodovine kinematografa na Kolodvorski<\/strong>
Film je bil na sporedu v naslednjih obdobjih:
13.06.1969 – 17.06.1969 (1); 26.10.1971 – 28.10.1971 (1).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodba o zdolgo\u010daseni natakarici Bonnie Parker in nekdanjem kaznjencu Clydu Barrowu, ki sta na za\u010detku tridesetih, v \u010dasu velike gospodarske krize, ropala pode\u017eelske banke na ameri\u0161kem jugozahodu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":264153,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/6321"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/264153"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6321"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}