iz prve roke
<\/b>\u00bbTo ni bilo naro\u010dilo, ampak roman, ki sem ga izbral sam. \u010cutil sem, da je pravo gradivo zame.\u00ab
– Alfred Hitchcock, Hitchcock by Fran\u00e7ois Truffaut<\/i><\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbPrvorazredni triler.\u00ab
– Roger Ebert,\u00a0Chicago Sun-Times<\/i>, 2004<\/p>\n
\u00bbRe\u017eiser Hitchcock se z zapletom poigrava ravno tako ljube\u010de kot blazni morilec s svojo zaroto, pri tem pa ne poskrbi le za napetost, ampak tudi za hudomu\u0161no ironijo in nepri\u010dakovani humor. \/…\/ Hitchcock kot obi\u010dajno nenehno grozi, da bo ukradel \u0161ov lastni igralski zasedbi, a si mora tokrat pozornost deliti z igralcem Walkerjem, ki iz psihopatskega davitelja ustvari zlove\u0161\u010d in hkrati perverzno zabaven lik \/…\/.\u00ab
– Time,<\/i> 1950<\/p>\n
\u00bbHitchcockova bizarna, strupena komedija, v kateri je pokojni Robert Walker vlogo \/\u2026\/ o\u010darljivega izrojenca Bruna oblikoval z igrivo izvirnostjo:\u00a0Tujca na vlaku<\/b> sta pravi u\u017eitek \u2013 v nekaterih pogledih najbolj\u0161i med Hitchcockovimi ameri\u0161kimi filmi. \/…\/ Vrhunec vznemirjenja in zabave je sekvenca, v kateri sku\u0161a Bruno podtakniti v\u017eigalnik [na kraj zlo\u010dina], medtem ko Guy nastopa na \u010dudovito \u017eivce parajo\u010di teni\u0161ki tekmi. A tudi ta vrhunec ni tisto, kar si najbolj zapomnimo \u2013 v spominu nam ostane predvsem Robert Walker. Ljudje v zvezi s Hitchcockom ne pomislijo prav pogosto na igralske nastope; obi\u010dajno se spomnijo detajlov, na primer manjkajo\u010dega prsta v 39 stopnicah<\/b> (The 39 Steps) ali pa mlina na veter, ki se obra\u010da v napa\u010dno smer v Dopisniku iz tujine <\/b>(Foreign Correspondent). Toda velik del zna\u010daja in posebnega \u010dara pri\u010dujo\u010dega filma izhaja prav iz Walkerjeve igralske predstave. \/\u2026\/ Raymond Chandler (ali pa nekdo drug \u2013 morda Czenzi Ormonde, ki je prav tako navedena v \u0161pici) je Hitchcocku priskrbel nekaj najbolj\u0161ih dialogov, kar jih je kdaj krasilo kak\u0161en triler.\u00ab
– Pauline Kael, 5001\u00a0Nights\u00a0at the Movies<\/i><\/p>\n
\u00bbCezannovega jabolka morda res ni pozabilo deset tiso\u010d ljudi, toda milijarda gledalcev si bo zapomnila v\u017eigalnik v\u00a0Tujcih na vlaku <\/b>\/…\/.\u00ab
– Jean-Luc Godard, Histoire(s) du cin\u00e9ma<\/i><\/p>\n
\u00bbNe poznam drugega novej\u0161ega filma, ki bi bolje izra\u017eal polo\u017eaj sodobnega \u010dloveka, ko mora brez pomo\u010di bogov ube\u017eati svoji usodi.\u00ab
– Jean-Luc Godard, Cahiers du cin\u00e9ma<\/i>, 1952<\/p>\n
\u00bbEno od petih ali \u0161estih del, ki so za poznavanje Hitchcocka najpomembnej\u0161a. To je film, v katerem se osnovna hitchcockovska tema \u2013 izmenjava krivde \u2013 najbolj jasno izrazi, in to ne le kot tema, temve\u010d kot glavna gonilna sila dogajanja.\u00ab
– Jacques Lourcelle, Dictionnaire des films<\/i><\/p>\n
\u00bbAli bi nas moralo presenetiti, da je Alfreda Hitchcocka pritegnila knjiga\u00a0Strangers on a Train<\/i> Patricie Highsmith? Njen prvi roman vsebuje elemente, ki jih najdemo v tako reko\u010d vseh Hitchcockovih filmih: fascinacija nad umori, zamenjavami in komajda prikritimi homoseksualnimi vzgibi. \/\u2026\/ Film Tujca na vlaku<\/b>, ki bi ga skoraj lahko ozna\u010dili za \u010drno komedijo, deluje tudi kot bizaren obred dvorjenja \/…\/. Walker \/…\/ obvladuje film. Je neobrzdani ego, kri\u010de\u010da druga plat bolj potla\u010dene norosti, ki jo bo Hitchcock raziskoval devet let pozneje v Psihu<\/b>.\u00ab
– Joshua Klein, 1001 Movies You Must See Before You Die<\/i><\/p>\n
\u00bbFilm\u00a0Tujca na vlaku<\/b> zdru\u017euje \u0161tevilne teme, ki jih je Hitchcock nakazal \u017ee v prej\u0161njih filmih in jih nadgrajeval v kasnej\u0161ih: temo, ki jo Conrad imenuje \u2018neka zoprna domneva o skupni krivdi\u2019<\/i> (razvil jo je zlasti v Psihu<\/b>); temo iskanja identitete (Vrtoglavica<\/b>); temo boja osebnosti, razpete med red in kaos (morda re\u017eiserjeva najbolj vztrajna tema); in \u2013 v tesni povezavi s tem \u2013 pojem izkustvene terapije: junak se o\u010disti svojih slabosti tako, da se jim prepusti in soo\u010di s posledicami (Dvori\u0161\u010dno okno<\/b>). Tudi v pri\u010dujo\u010dem filmu najdemo zna\u010dilen Hitchcockov moralni ton: skrajno nesentimentalno in neizprosno obsodbo sil, ki povzro\u010dajo nered, skupaj z zavedanjem o njihovi nevarno nezadr\u017eni privla\u010dnosti; pa tudi slutnjo ne\u010distosti motivov: ali Guy Ann ljubi ali v njej vidi le pot do uspeha? Oboje seveda: dobro in zlo sta nelo\u010dljivo povezana.\u00ab
– Robin Wood, Hitchcock’s Films Revisited<\/i><\/p>\n
\u00bbTujca na vlaku<\/b> sta osupljiv primer sposobnosti, ki jo ima umetnost, da zdru\u017ei igrivo in resno, subtilno in grobo, in sicer na na\u010din, ki tudi najbolj resnobne moraliste spremeni v otroke ter povzro\u010di pomladitev duha; film ni niti resen v obi\u010dajnem estetskem smislu niti zabaven v smislu nepomembnosti, temve\u010d izjemno zanimiv hibrid obojega.\u00ab
– Raymond Durgnat, The Strange Case of Alfred Hitchcock or, the Plain Man’s Hitchcock<\/i><\/p>\n