{"id":59406,"date":"2022-08-09T12:21:56","date_gmt":"2022-08-09T10:21:56","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kinodvor.org\/film\/thelma\/"},"modified":"2022-08-09T12:28:08","modified_gmt":"2022-08-09T10:28:08","slug":"thelma","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/thelma\/","title":{"rendered":"Thelma"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Thelma, srame\u017eljivo dekle iz stroge in globoko verne dru\u017eine z norve\u0161kega pode\u017eelja, je nedavno pri\u0161la \u0161tudirat na univerzo v Oslo. Nekega dne v knji\u017enici do\u017eivi silovit in nepri\u010dakovan napad, obenem pa jo za\u010dne neustavljivo privla\u010diti lepa \u0161tudentka Anja. Ko se semester nadaljuje, se nerazlo\u017eljivi napadi stopnjujejo in Thelma se je prisiljena soo\u010diti z mra\u010dno resnico iz svoje preteklosti.<\/p>\n

V filmu norve\u0161kega re\u017eiserja Joachima Trierja (Oslo, 31. avgusta<\/strong>, Glasnej\u0161a od bomb<\/strong>) prva ljubezen v osamljenem dekletu prebudi skrivnostne nadnaravne sposobnosti.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbOdra\u0161\u010dal sem v osemdesetih, ob branju Stephena Kinga in japonskih stripov ter ob poslu\u0161anju elektronske glasbe Johna Carpenterja in Tangerine Dream \/\u2026\/. Gledal sem veliko Antonionijevih in Bergmanovih filmov, a tudi Briana De Palmo. Poleg tega so mi bile vedno v\u0161e\u010d eksistencialne implikacije Cronenbergovega The Dead Zone<\/strong> \/\u2026\/. Z Eskilom [Vogtom, soscenaristom] naju je zanimalo, ali bi bilo tako gradivo mogo\u010de zdru\u017eiti z zgodbo o mladi Norve\u017eanki, ki ugotovi, da zaradi neke globoke notranje sile izgublja nadzor nad svojim \u017eivljenjem. Hotela sva narediti nekaj, kar bi v vizualnem smislu spominjalo na no\u010dno moro ali fantazijo, hkrati pa bi imelo elemente \u017eanra \u2013 bolj nadnaravno zgodbo kot alegori\u010dno pripoved, a tak\u0161no, ki bi govorila o \u010dlove\u0161kih bitjih. \/\u2026\/. Sem velik ljubitelj Hitchcocka in na\u010dina, kako je psiholo\u0161ko dilemo uporabljal kot izhodi\u0161\u010dno to\u010dko za pripoved. Otro\u0161ka travma v Marnie<\/strong>, tesnobnost in krivda v Vrtoglavici<\/strong> \u2026 v njegovem pristopu je bilo vedno nekaj igrivega \u2013 in to me navdihuje. V mojem filmu pa gre za nelagodje telesa. Mlada \u017eenska do\u017eivlja napade \/\u2026\/, ki jih zdravniki in znanstveniki ne znajo pojasniti. Veliko sem raziskoval. Psihogeni neepilepti\u010dni napadi v resnici obstajajo. Nimajo sicer nadnaravnih implikacij, a v \u010dlove\u0161kem telesu se \/\u2026\/ dogaja marsikaj, kar je te\u017eko razlo\u017eiti.\u00ab
– Joachim Trier<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Joachim Trier (Kopenhagen, 1974) je odra\u0161\u010dal v dru\u017eini filmskih ustvarjalcev in s super osmi\u010dko za\u010del snemati \u017ee pri petih letih. \u0160tudiral je na European Film Collegeu na Danskem ter na Britanski dr\u017eavni filmski in televizijski akademiji (NFTS) v Londonu. Uveljavil se je s kratkimi filmi Piet\u00e0<\/strong> (1999), Still<\/strong> (2001) in Procter<\/strong> (2002). Celove\u010derni prvenec Repriza<\/strong> (Reprise<\/strong>, 2006) mu je prinesel \u0161tevilne nagrade na mednarodnih festivalih, drugi celove\u010derec Oslo, 31. avgusta<\/strong> (Oslo, 31. august, 2011) pa je bil prikazan v sekciji posebni pogled na festivalu v Cannesu ter prejel nominacijo za cezarja v kategoriji najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film. Z dru\u017einsko dramo Glasnej\u0161a od bomb<\/strong> (Louder Than Bombs, 2015), svojim prvim filmom v angle\u0161kem jeziku, se je Trier prvi\u010d uvrstil v glavni tekmovalni program canskega festivala. Thelma<\/strong> je re\u017eiserjev \u010detrti celove\u010derec.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bb\/\u2026\/ groza v filmih obi\u010dajno temelji na nemo\u010di; na dejstvu, da gledalca in protagonista povle\u010de v svet, s katerim ta \u2013 na neki temeljni ravni \u2013 no\u010de imeti ni\u010d. Thelma<\/strong> se s to idejo za\u010dne, a se od po\u0161astnega postopoma odmakne ter obrne proti so\u010dutju in razumevanju. Kot kak\u0161na emo Carrie<\/strong> razodeva globoko \u017ealost, ki se skriva pod zgodbami o obsedenosti, ter \u017eivo upodobi protagonistkino osamljenost in obup. \/\u2026\/ Zdi se, da Trierja bolj kot razlaganje podrobnosti o Thelminem primeru ali serviranje osnovnih \u017eanrskih u\u017eitkov zanima raziskovanje \u010dustvene valence njenih sposobnosti ter potla\u010denih ob\u010dutkov, ki jih te privabljajo na dan. Skoraj tako pogoste kot jate vran in tisti obsojajo\u010di posnetki s pti\u010dje perspektive so podobe ledu, vode in potapljanja \u2013 moralna obsodba sveta nasproti nevzdr\u017eni agoniji mlade \u017eenske, ki ne more biti tisto, kar je. Thelma<\/strong> je torej res grozljivka \u2013 o\u010darljiva in hipnoti\u010dna grozljivka \u2013, a ne pri\u010dakujte cenenih trikov, ki bi vas vrgli s stola. Groza tu zare\u017ee mnogo globlje.\u00ab
– Bilge Ebiri, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbOpis zgodbe bi sicer ustrezal tudi tistemu drugemu filmu, imenovanemu po protagonistki \u2013 klasiki Briana De Palme Carrie <\/strong>\u2013, a Thelmo<\/strong> bolj kot nadnaravna groza zanima vpliv, ki ga ima na osebnostni razvoj zadu\u0161ljivo religiozno okolje, ter te\u017eave, ob katere tr\u010di\u0161, ko sku\u0161a\u0161 prevzeti nadzor nad svojo usodo. \/\u2026\/ Trier je \u017ee v prej\u0161njih filmih pokazal izrazito zanimanje za po\u0161kodovane like, zaznamovane z izgubo, osamljenostjo in vzajemnim nerazumevanjem \u2013 teme, v katerih se tu po\u010duti kar najbolj doma\u010de. \/\u2026\/ \u010ceprav je Thelma<\/strong> glede \u017eanrskih te\u017eenj veliko bolj dvoumna kot na primer sijajni film Tomasa Alfredsona Vampirska ljubezen<\/strong>, pa je njen preplet naturalisti\u010dne skandinavske treznosti in psiholo\u0161ke teksture z mra\u010dnimi pravlji\u010dnimi elementi podobno edinstven.\u00ab \u00a0
– David Rooney, The Hollywood Reporter<\/p>\n

<\/em>\u00bb\/\u2026\/ srhljivo u\u010dinkovit, po\u010dasi tle\u010d film bo gledalce s potrpljenjem za Trierjevo potrpe\u017eljivo kopi\u010denje podrobnosti popla\u010dal na nepri\u010dakovane na\u010dine. \/\u2026\/ Trier je nenasiten u\u010denec in v Thelmi<\/strong> odmeva vse od Alfreda Hitchcocka do Jane Campion in celo Larsa von Trierja. A ko se Thelmina spolna represija za\u010dne izra\u017eati v psihokineti\u010dnih pojavih, se zazdi, da je re\u017eiserjev vzornik v resnici Edgar Allen Poe.\u00ab
– Andrew Barker, Variety
<\/em>
\u00bb\u010ceprav Thelma<\/strong> gradi na znanem liku naivke ter se poslu\u017euje nekaterih prepoznavnih pripovednih idej, se nazadnje izka\u017ee za preve\u010d \u010dudovito neukrotljiv film, da bi ga bilo mogo\u010de stla\u010diti v en predal. Gre za zgodbo o odra\u0161\u010danju, zakoreninjeno v tradiciji evropskega art filma, ki pa se hkrati odkrito spogleduje z \u017eanrom grozljivke. To je tudi ljubezenska zgodba, psiholo\u0161ki triler, zgodba o osvobajanju in whodunit<\/em> (pa tudi zakaj<\/em>). Predvsem \u2013 in nam v najve\u010dje veselje \u2013 pa se Thelma<\/strong> poigrava z \u017eensko gotsko grozljivko, tistimi vznemirjujo\u010dimi pripovedmi, polnimi hrepenenja in groze ter drhte\u010dimi od tesnobe in sumni\u010davosti, v katerih so \u017eenske hkrati \u017ertve in povzro\u010diteljice sprememb. \/\u2026\/ Trier zna osamljenost predstaviti kot nekaj, kar je mogo\u010de ob\u010dutiti in videti; \u010dudovito zna pokazati, kako lahko zaradi bole\u010dine izgine ves svet. Thelmino trpljenje lahko raztre\u0161\u010di steklen zid, a njena zgodba ni nikoli bolj srhljivo resni\u010dna kot takrat, ko je le ena izmed osamljenih deklet.\u00ab \u00a0
– Manohla Dargis, The New York Time <\/em><\/p>\n

\u00bbDobro znano ljubezensko retori\u010dno vpra\u0161anje, me ljubi\u0161 zaradi mene ali zaradi mojega denarja, se v Thelmi<\/strong> – norve\u0161ki arty grozljivki \u2013 prelevi v vpra\u0161anje, me ljubi\u0161 zaradi mene ali zaradi mojih nadnaravnih sposobnosti. Lahko osebo, ki ima nadnaravne sposobnosti, sploh neha\u0161 ljubiti? Se ji lahko upre\u0161? Se ji lahko odpove\u0161? Se je lahko znebi\u0161? \u010ce ima namre\u010d nadnaravne sposobnosti, bo lahko vedno dosegla, da jo ljubi\u0161 – \u010de ne druga\u010de, te bo z nadnaravnimi sposobnostmi prisilila v ljubezen. Njene \u017eelje so ukazi. Ljubezen ni ni\u010d \u010distega ali nedol\u017enega – ljubezen je prisila. Polastitev. Paranoja. Teror. Nikoli ne ve\u0161, \u010desa vse je drugi sposoben. Ko je \u010dlovek zaljubljen, izgleda tako, kot da je radikaliziran.\u00ab ZELO ZA –
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V filmu norve\u0161kega re\u017eiserja Joachima Trierja prva ljubezen v osamljenem dekletu prebudi skrivnostne nadnaravne sposobnosti.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":61314,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/59406"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/61314"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=59406"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}