{"id":59337,"date":"2020-01-03T13:05:18","date_gmt":"2020-01-03T12:05:18","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kinodvor.org\/film\/stefan-zweig-slovo-od-evrope\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:20","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:20","slug":"stefan-zweig-slovo-od-evrope","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/stefan-zweig-slovo-od-evrope\/","title":{"rendered":"Stefan Zweig: Slovo od Evrope"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Znameniti avstrijsko-judovski pisatelj Stefan Zweig je bil leta 1936 zaradi vzpona nacizma prisiljen zapustiti Evropo. \u010ceprav je na\u0161el nov dom v brazilskem Petr\u00f3polisu, se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da na drugem koncu sveta njegova \u00bbduhovna domovina Evropa uni\u010duje samo sebe\u00ab. Leta 1942 si je \u00bbutrujen od dolgega potovanja \u010dloveka brez domovine\u00ab v tropskem paradi\u017eu skupaj s svojo drugo \u017eeno Lotte vzel \u017eivljenje.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
\u00bbPreden se prostovoljno in v jasni zavesti poslovim od \u017eivljenja, \u010dutim, da moram opraviti \u0161e poslednjo dol\u017enost: prisr\u010dno se zahvaliti tej \u010dudo\u00adviti de\u017eeli Braziliji, ki je tako dobro in gostoljubno dala me\u00adni in mojemu delu zavetje. Vsak dan sem bolj ljubil to de\u017eelo in nikjer ne bi raj\u0161i kot v nji docela na novo izgradil svoje \u017eivljenje, odkar je svet mojega lastnega jezi\u00adka zame propadel in odkar moja duhovna domovina Ev\u00adropa uni\u010duje samo sebe. To\u00adda po \u0161estdesetem letu staro\u00adsti bi bilo treba posebnih mo\u00ad\u010di, \u010de bi \u010dlovek \u0161e enkrat za\u00ad\u010del vse iznova. <\/em>
Moje mo\u010di so od dolgega potovanja \u010dloveka brez domovine iz\u010drpane. Za\u00adradi tega se mi zdi bolje, da ob pravem \u010dasu in z glavo pokonci zaklju\u010dim \u017eivljenje, ki mi je bilo du\u0161evno delo vsekdar naj\u010distej\u0161e veselje in osebna svoboda najvi\u0161ja dobrina na zemlji. <\/em>
Pozdravljam vse svoje prijatelje! Naj bi po tako dolgi no\u010di \u0161e ugledali zoro! Jaz, ki sem preve\u010d ne\u00adu\u010dakan, odhajam pred njimi.<\/em>\u00ab
– Stefan Zweig, Petr\u00f3polis, 22 februar 1942 (prevod: Primorski dnevnik, 1952)<\/p>\n

V sloven\u0161\u010dini so med drugim iz\u0161la naslednja Zweigova dela: Skrivnost, ki \u017ege<\/em> (Brennendes Geheimnis<\/em>, 1911), Neznankino pismo<\/em> (Brief einer Unbekannten<\/em>, 1922), Zvezdni trenutki \u010dlove\u0161tva: \u0161tirinajst zgodovinskih miniatur<\/em> (Sternstunden der Menschheit<\/em>, 1927), Joseph Fouch\u00e9<\/em> (Joseph Fouch\u00e9. Bildnis eines politischen Menschen<\/em>, 1929), Nestrpnost srca: roman<\/em> (Ungeduld des Herzens<\/em>, 1939), Novela o \u0161ahu<\/em> (Schachnovelle<\/em>, 1942) in V\u010deraj\u0161nji svet<\/em> (Die Welt von Gestern. Erinnerungen eines Europ\u00e4ers<\/em>, 1944).<\/p>\n

Po delih Stefana Zweiga so bili posneti \u0161tevilni filmi, med njimi: Strah<\/strong> (Angst, 1954) Roberta Rossellinija (z Ingrid Bergman), Pismo neznanke<\/strong> (Letter from an Unknown Woman, 1948) Maxa Oph\u00fclsa (z Joan Fontaine) in The Burning Secret<\/strong> (1933) Roberta Siodmaka. Tudi Wes Anderson se je pri snovanju filma Grand Budapest hotel<\/strong> (The Grand Budapest Hotel, 2014) navdihoval pri delih in liku Stefana Zweiga.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPrevzela me je podoba Stefana Zweiga, tega intelektualca, Evropejca, urbane figure svetovnega slovesa, ki stoji sredi brezkon\u010dne tropske vegetacije \u2013 ravno tako \u010dudovite kot stra\u0161ne. Razpetost med dva svetova, dejstvo, da je imel pred o\u010dmi raj, hkrati pa so ga ves \u010das preganjale grozljive podobe dogajanja v Evropi \u2013 to je bil bistven del njegovega \u017eivljenja v izgnanstvu in je najbr\u017e nekaj, s \u010dimer se mora spopasti vsak izgnanec. Zanimal me je tudi filmski izziv kombiniranja vidnih in nevidnih podob. V\u0161e\u010d mi je bila ideja, da bi naredila film o vojni, film o Evropi, ne da bi bila zares tam, ne da bi jo v resnici posnela. \/\u2026\/ Njegov samomor je pretresel svet. Zanimala so me vpra\u0161anja, ki jih spro\u017ei tak\u0161na vznemirjajo\u010da odlo\u010ditev. Kako se soo\u010di\u0161 s svetom, ki se obra\u010da k radikalizmu? Kako se s tem spopade\u0161 kot umetnik? Je kaj bolj pomembno od fizi\u010dne varnosti in osebne sre\u010de? V letih, ko sem raziskovala in razvijala film, se mi ni niti sanjalo, kako pomembna bodo ta vpra\u0161anja postala v dana\u0161njem \u010dasu \u2013 z begunci, ki be\u017eijo iz svojih domov in i\u0161\u010dejo varno zavetje v Evropi. \/\u2026\/ Zweigova najve\u010dja darova, ki ju je imel kot pisatelj \u2013 njegova domi\u0161ljija in empatija \u2013 sta se iz blagoslova spremenila v prekletstvo: ni mogel \u017eiveti ob misli, da je na drugi strani sveta Evropa v plamenih. Ni mogel ostati brezbri\u017een do bole\u010dine drugih. Je bila to \u0161ibkost? Pacifistovo skrajno dejanje upora? Ali pa je morda \u0161lo za tisto pravo bistvo \u010dlove\u010dnosti? \/\u2026\/ Zweig ni bil strahopetec, niti ni bil apoliti\u010den. Bil je nekdo, ki ni razgla\u0161al svojega mnenja, medtem ko so vsi okoli njega glasno razlagali svoje. Njegova dr\u017ea se mi zdi navdihujo\u010da, posebej v \u010dasu, ko vsi klikajo v\u0161e\u010dke in je sodelovati v javnih diskusijah postalo tako preprosto, da je vse skupaj brez pomena. Potrebujemo ljudi, ki se znajo upreti tej potrebi po glasnem izra\u017eanju svojih nazorov. Ljudje so poznali Zweigovo stali\u0161\u010de, ampak on ni hotel napasti in je bil mojster nians. Njegovo pisanje je bilo zelo politi\u010dno; dela, kakr\u0161no je na primer Novela o \u0161ahu<\/em>, so imela morda ve\u010dji u\u010dinek, kot \u010de bi glasno oznanjal svoje mnenje. \/\u2026\/ Bil je vizionar in je velik del svojega pisanja posvetil utopi\u010dni ideji miroljubne, zdru\u017eene Evrope brez mej. Danes velja za enega od duhovnih o\u010detov vodij Evropske unije.\u00ab
– Maria Schrader<\/p>\n

portret avtorice<\/strong>
Maria Schrader (Hannover, 1965) je uveljavljena nem\u0161ka igralka ter ob\u010dasna scenaristka in re\u017eiserka. Sodelovala je pri filmih Danija Levyja, Margarethe von Trotta, Doris D\u00f6rrie, Petra Greenawaya, Rajka Grli\u0107a in Agnieszke Holland. Zunaj Nem\u010dije je znana zlasti po vlogi v drami Aim\u00e9e in Jaguar<\/strong> (Aimee & Jaguar) Maxa F\u00e4rberb\u00f6cka. Vloga Judinje, ki se spusti v strastno romanco z \u017eeno nacisti\u010dnega oficirja, ji je leta 1999 prinesla srebrnega medveda na Berlinskem filmskem festivalu. Kot re\u017eiserka je debitirala leta 2007 s filmom Liebesleben<\/strong>, posnetem po romanu Ljubezensko \u017eivljenje<\/em> izraelske pisateljice Zeruye Shalev. Kot igralko so jo televizijski gledalci nedavno lahko spremljali v nagrajeni in kriti\u0161ko priznani seriji Deutschland 83<\/strong> (2015). Stefan Zweig: Slovo od Evrope<\/strong> je drugi film, ki ga je podpisala kot re\u017eiserka.
\u00a0
kritike<\/strong>
\u00bbNeizogibno in dragoceno je \/\u2026\/, da nas film o Zweigu pripravi do razmisleka o stanju Evrope v \u010dasu, ko gro\u017enje in razprtije znova ogro\u017eajo \u017ee tako \u0161ibko enotnost. Bi lahko Evropo spet \u2013 tako kot Zweig \u2013 imenovali ‘duhovna domovina’ ali pa smo se \u2013 ne da bi se tega zavedali \u2013 \u017ee zna\u0161li v nekak\u0161nem doma\u010dem izgnanstvu?\u00ab
– Sergio Fant, filmski festival v Locarnu<\/p>\n

\u00bbRe\u017eiserkin drzni prikaz velikega, pozabljenega pisatelja dvajsetega stoletja, je osupljiv dose\u017eek, ki je vreden \u0161e toliko ve\u010djega ob\u010dudovanja zaradi svoje zadr\u017eanosti in subtilnosti. \/\u2026\/ Vsak \u010dlovek je misterij, velik umetnik pa \u0161e posebej, in Maria Schrader si zaslu\u017ei najvi\u0161je pohvale za izjemen takt, ob\u010dutljivost in tanko\u010dutnost, s katerimi na videz le oplazi Zweigovo bogato, \u010deprav prekratko \u017eivljenje, hkrati pa uspe prepri\u010dljivo prikazati njegovo kompleksnost in veli\u010dino.\u00ab
– David Noh, Film Journal International<\/em><\/p>\n

\u00bbZadnjih deset let v pisateljevem \u017eivljenju prika\u017ee film virtuozno, brez domi\u0161ljavosti in la\u017ene patine. \/\u2026\/ Bolj kot za biografijo v ozkem pomenu besede gre za psiholo\u0161ko \u0161tudijo \u010dloveka, \u010digar humanisti\u010dni pogled na svet tr\u010di ob politi\u010dne dogodke tistega \u010dasa.\u00ab
– Andreas Busche, Die Zeit<\/em><\/p>\n

\u00bbVelik uspeh te drame je, da kljub neprestanim menjavam prizori\u0161\u010d in let, ki se pred nami intrigantno odvijejo na nelinearen na\u010din, ves \u010das deluje skrajno pristno in neizumetni\u010deno. \/\u2026\/ Film me je \u010disto za\u010daral. \/\u2026\/ To je izjemno delo, ki ga nikakor ne smete zamuditi.\u00ab
– Leonard Maltin, leonardmaltin.com<\/em><\/p>\n

\u00bbIzjemna drama \/\u2026\/ Marie Schrader prina\u0161a sporo\u010dilo za vse tiste, ki mislijo, da je dovolj, \u010de se proti diktatorstvu in nepravi\u010dnosti borimo z objavami na Facebooku.\u00ab
– Graham Fuller, Culture Trip<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Stefan Zweig: Slovo od Evrope<\/strong> je tako drzen in subtilno zapeljiv zaradi re\u017eiserkinih poskusov, da bi sledila miroljubnemu \u0161armu svojega junaka skozi skrajno naelektrene javne in zasebne trenutke. \/\u2026\/ Sli\u0161i se neverjetno, ampak s pomo\u010djo Haderjevega skrivnostnega, niansiranega nastopa razumemo, zakaj je nastopa\u0161ko govori\u010denje proti Hitlerju Zweiga \u017ealilo v dno du\u0161e. \/\u2026\/ Haderjeva spretnost in iznajdljivost po vsej verjetnosti izvirata iz njegovih zgodnjih izku\u0161enj komika. \/\u2026\/ In re\u017eiserka ga obkro\u017ei z ustrezno spretno in dojemljivo igralsko ekipo. Topla, odlo\u010dna Barbara Sukowa in krhka, \u010dustvena Aenne Schwarz sta v vlogah njegovih dveh \u017eena izjemni. \/\u2026\/ \u017de mogo\u010de, da je vsebina \u017ealostna, a oblika, ki jo [re\u017eiserka] iz nje izpelje, spremeni ob\u017ealovanje in bridkost v osve\u017eujo\u010do in po\u017eivljajo\u010do umetnost.\u00ab
– Michael Sragow, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbAenne Schwarz in Barbara Sukowa odli\u010dno odigrata vlogi pisateljeve druge in prve \u017eene, a film pripada Haderju. Igralec ustvari eno najbolj\u0161ih predstav zadnjih let.\u00ab
– Ali Arikan, The Village Voice<\/em><\/p>\n

\u00bbZweiga \u010dudovito odigra avstrijski igralec Josef Hader; \u010dlovek ne bi nikoli uganil, da je kariero za\u010del kot komik. Barbara Sukowa je po vseh pri\u010dakovanjih sijajna \/\u2026\/. Ni nam treba biti ob\u010dudovalec Zweigovega dela, da bi prepoznali vrednost te premi\u0161ljene obravnave ene ne\u0161tetih resni\u010dnih tragedij dvajsetega stoletja.\u00ab
– Glenn Kenny, The New York Times<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pogled v \u010das, ki ga je slavni avstrijsko-judovski pisatelj pre\u017eivel v izgnanstvu \u2013 od leta 1936, ko je bil ob vzponu nacizma prisiljen za vedno zapustiti Evropo, do leta 1942, ko si je vzel \u017eivljenje v brazilskem Petr\u00f3polisu. Premiera na festivalu v Locarnu in najbolj\u0161i film po izboru ob\u010dinstva na podelitvi nagrad Evropske filmske akademije.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":59386,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/59337"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/59386"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=59337"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}