Mansardno okno \u2026 pogled na ulico \u2026 in na oknu \u2013 tej ve\u010dni alegoriji filmskega kadra \u2013 Miha Baloh. Tako se odpre Babi\u010deva Veselica<\/b> (1960), v kateri je Miha Baloh kon\u010dno dobil prilo\u017enost, da poka\u017ee, zakaj je tako samoumeven. To je bil prvi film, v katerem je imel glavno vlogo. Prvi film, ki ga je pilotiral. Film, ki ga je v nekem smislu formiral. Drugi igralci lahko re\u010dejo, da so se jim odprla vrata v film \u2013 Balohu se je odprlo okno v film. Kamera se prilepi nanj \u2013 in ga ne spusti ve\u010d. Le zakaj bi ga? Kon\u010dno je na\u0161la sebi enakega. Z njim zleze v mansardno sobo, zelo primitivno, skromno, revno, utrujeno izbico, ki pa je v popolni rimi z razpadajo\u010do, utrujeno, dotrajano, vegasto stavbo, v kateri se nahaja. Baloh, najmlaj\u0161i slovenski filmski zvezdnik, stanuje v najstarej\u0161i slovenski stavbi. Vsaj tako se zdi.<\/p>\n
Ko nam kamera razka\u017ee njegovo sobo, se najbolj pomenljivo ustavi na mitraljezu, ki visi na steni \u2013 Baloh igra Ale\u0161a, kurirja v dr\u017eavni upravi, ki je invalid, brez ene roke. Izgubil jo je med II. svetovno vojno \u2013 tedaj je bil partizanski kurir. Film je bil posnet leta 1960, toda dogaja se nekaj let prej, na za\u010detku petdesetih, ko so povojno deziluzijo intonirale replike \u00e0 la \u00bbOprostite, kje ste dobili meso?\u00ab<\/i> in ko so se \u010dez ulice stegovali transparenti \u00e0 la \u00bbNaj \u017eivi oblast delovnega ljudstva\u00ab<\/i>. Replike in parole izgledajo tako dotrajano kot Ale\u0161, ki o tem novem svetu nima ve\u010d nobenih iluzij. Deluje izgubljeno, osamljeno, zagrenjeno, asocialno, celo antisocialno. \u00bbKam si se izgubil?\u00ab<\/i> ga vpra\u0161a njegov nekdanji partizanski komandir. Njegov odgovor pove vse: \u00bbTako redko koga sre\u010dam<\/i>.\u00ab<\/i> Tudi njega redko sre\u010dajo. Ale\u0161 izgleda kot \u010dlovek, ki ga je te\u017eko sre\u010dati. \u0160e sam sebe no\u010de sre\u010dati.<\/p>\n
Po ulicah, hodnikih, med ljudmi se giblje kot duh, kot fantom, ki je na avtopilotu. Stikov z ljudmi ne i\u0161\u010de. Mizantrop, ki leze v senco. Povsod je osamljen, tako na veselici, ki jo priredijo v njegovem uradu, kot na partizanskem mitingu, na katerem se zberejo nekdanji borci. Ne vklopi se. Pije. Vse jemlje smrtno resno, brez distance. Nikoli ne ve, kaj je \u0161ala in kaj ne. \u00bbNekam \u010duden si,\u00ab<\/i> mu re\u010dejo. \u0160e ve\u010d, imajo ga za mrtvega, a je \u0161e vedno \u017eiv. Po\u010duti se kot roka, ki je nima.<\/p>\n
Veselica<\/strong>, posneta po seriji petih enobejevskih filmov (Kala<\/b>, Dobri stari pianino<\/b>, Tri \u010detrtine sonca<\/b>, Akcija<\/b>, X 25 javlja<\/b>), v katerih so NOB vodili zelo \u010dudni junaki (psica, govore\u010di pianino ipd.), je bila prelomna: to je bil prvi slovenski film, ki je izrazil skepso do povojne Slovenije, do \u00bbnove dru\u017ebe\u00ab. In Miha Baloh je postal poster boy tega nezadovoljstva, tega pesimizma, tega razo\u010daranja, te deziluzije. Slovenski filmi, posneti pred Veselico<\/b>,<\/i> so se dogajali med II. svetovno vojno (Na svoji zemlji<\/b>, Trst<\/b>, Trenutki odlo\u010ditve<\/b>, Dolina miru<\/b>, Kala<\/b>, Dobri stari pianino<\/b>, X 25 javlja<\/b>, Akcija<\/b>) ali pred njo (Kekec<\/b>, Jara gospoda<\/b>, Tri zgodbe<\/b>, Dobro morje<\/b>), le redki pa so se dogajali po njej. In \u010de so se \u017ee ravno dogajali po njej (Vesna<\/b>, Svet na Kaj\u017earju<\/b>, Na \u010dakaj na maj<\/b>), so \u00bbnovo dru\u017ebo\u00ab prikazovali optimisti\u010dno, evfori\u010dno, razposajeno, juhejsko, kot veselico.<\/p>\n Veselica<\/b> \u2013 \u010drnovalovka pred \u010drnim valom \u2013 je podvomila o tem, da je \u00bbnova dru\u017eba\u00ab res veselica. \u010ce vpra\u0161ate Ale\u0161a, potem \u00bbnova dru\u017eba\u00ab, za katero se je boril, ni izpolnila pri\u010dakovanj, \u0161e huje \u2013 povojna Slovenija ni izpolnila njegove \u017ertve, njegove izgubljene roke, njegove kastracije. Ale\u0161 ugotovi, kar so kasneje, po vrnitvi iz vietnamske vojne, ugotovili ameri\u0161ki vojaki: da je ljudem povsem vseeno za heroje, ki so prelivali kri. Da jih v resnici sploh no\u010dejo videti. Da jih le motijo.<\/p>\n \u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.<\/p>\n Iz kronologije kinematografa na Kolodvorski: <\/strong>film je bil na sporedu od 11.11.1960 do 18.11.1960 in od 16.10.1961 do 18.10.1961.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Prvi slovenski film, ki je izrazil skepso do socialisti\u010dne Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":421375,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/5808"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/421375"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5808"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}