{"id":5364,"date":"2026-02-24T10:41:12","date_gmt":"2026-02-24T09:41:12","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/rdeci-ceveljcki\/"},"modified":"2026-02-24T10:47:07","modified_gmt":"2026-02-24T09:47:07","slug":"rdeci-ceveljcki","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/rdeci-ceveljcki\/","title":{"rendered":"Rde\u010di \u010develj\u010dki"},"content":{"rendered":"

iz prve roke<\/strong>
\u00bbMislim, da je pravi razlog za uspeh Rde\u010dih \u010develj\u010dkov<\/b> v resnici povezan s tem, da so nam deset let govorili, naj gremo in umremo za svobodo, demokracijo in podobne re\u010di; ko se je vojna kon\u010dala, pa so nam Rde\u010di \u010develj\u010dki<\/b> rekli, naj gremo in umremo za umetnost.\u00ab
<\/i>\u2013 Michael Powell, A Life in Movies<\/i><\/p>\n

\u00bbZ Michaelom sva posnela ve\u010d dobrih filmov, med njimi tudi nekaj bolj\u0161ih od Rde\u010dih \u010develj\u010dkov<\/b>. Zakaj so torej Rde\u010di \u010develj\u010dki<\/b> najin dale\u010d najbolj znan film? Tisti, ki ga sku\u0161ajo gledati s pove\u010devalnim steklom (kot ve\u010dina kritikov), vidijo le grobe, surove in nezrele dele (zlasti zadnjo sekvenco z Vicky in Julianom v njeni garderobi). Ampak gledalci razumejo bolje; samodejno vdihavajo njegov zrak ter v njem najdejo nekaj mra\u010dnega, skrivnostnega, skoraj \u2013 \u010de se smem tako izraziti \u2013 religioznega; nekaj, za kar \u010dutijo, da mora biti resni\u010dno, ne da bi jim bilo povedano, kaj to je.\u00ab
\u2013 Emeric Pressburger, Emeric Pressburger: The Life and Death of a Screenwriter
<\/i><\/p>\n

kritike
<\/b>\u00bbRe\u017eiser Martin Scorsese je v svojem newyor\u0161kem stanovanju triptih plakatov za Rde\u010de \u010develj\u010dke<\/b> strate\u0161ko obesil tako, da so ena prvih stvari, ki jih vsak dan zagleda. Rde\u010di \u010develj\u010dki<\/b> imajo na svoje ob\u010dudovalce pogosto obsesiven u\u010dinek. Le malo filmov se je tako globoko vtisnilo v zavest neke generacije in le redki so imeli tak\u0161en vpliv \u2013 tako v svetu filma kot zunaj njega. Brian de Palma je Rde\u010de \u010develj\u010dke<\/b> ozna\u010dil za film, zaradi katerega si je za\u017eelel postati re\u017eiser. Gene Kelly je dejal, da ga je navdihnil za snemanje Amerikanca v Parizu <\/b>(An American in Paris). To je tudi film, ki je v \u0161tevilnih deklicah vzbudil \u017eeljo, da bi postale balerine, ter populariziral balet po vsem svetu.\u00ab
\u2013 <\/i>Kevin Macdonald, Emeric Pressburger: The Life and Death of a Screenwriter<\/i><\/p>\n

\u00bbFilm sem si prvi\u010d ogledal z o\u010detom, ko sem bil star osem let. Nikoli ve\u010d ga nisem pozabil! Mislim, da so prav Rde\u010di \u010develj\u010dki<\/b> v meni prebudili ljubezen do filma, obsedenost z njim \u2013 obsedenost z gledanjem, ustvarjanjem in izmi\u0161ljanjem filmov. \/\u2026\/ Rde\u010di \u010develj\u010dki<\/b> so eden najve\u010djih \u010dude\u017eev v zgodovini kinematografije. \/\u2026\/ Vse je strnjeno v tistem \u010dudovitem pogovoru na za\u010detku filma, ko Anton Walbrook na zabavi prvi\u010d sre\u010da Moiro Shearer. \u2018Zakaj ho\u010dete plesati?\u2019<\/i> jo vpra\u0161a, ona pa mu odgovori: \u2018Zakaj ho\u010dete \u017eiveti?\u2019<\/i> Izraz na njegovem obrazu je fenomenalen. Skozi leta sem veliko razmi\u0161ljal o tem dialogu. Dva stavka, ki povesta vse o \u017ego\u010di potrebi po umetnosti \u2013 ob\u010dutek, s katerim sem se poistovetil \u017ee, ko sem film prvi\u010d gledal s svojim o\u010detom. Takrat sem bil \u0161e zelo mlad. Film me je povezal z ne\u010dim globoko v meni; \u017earom, gonilno silo, ki sem jo videl v likih tam zgoraj na platnu, pa tudi v barvah, ritmu, smislu za lepoto \u2013 v filmskem ustvarjanju.\u00ab
\u2013 <\/i>Martin Scorsese<\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ prva beseda, ki mi pride na misel, \u010de ho\u010dem opisati Moiro Shearer v Rde\u010dih \u010develj\u010dkih<\/b>, je \u2018sijo\u010da\u2019, zlasti v zvezi z osvetlitvijo in koti, uporabljenimi v bli\u017enjih posnetkih. Bila je popolna kombinacija igralke in plesalke. \u017de njena telesna zgradba je povedala ogromno o liku, \u017ee samo njen pogled ali bli\u017enji plan. \/…\/ Vedno znova se vra\u010dam k Rde\u010dim \u010develj\u010dkom<\/b>. Predvajajo jih na Turner Classic Movies. \u010ce se ob treh zjutraj ali ob zori vrnem z no\u010dnega snemanja in so ravno na sporedu, ne zaspim zlahka. To je film, ki me nenehno in obsesivno privla\u010di.\u00ab
<\/i>\u2013 <\/i>Martin Scorsese, Screen Epiphanies: Film-makers on the Films that Inspired Them
<\/i><\/p>\n

\u00bbRde\u010di \u010develj\u010dki <\/b>so po mojem mnenju najbolj\u0161i film, kar jih je bilo kdaj posnetih v Zdru\u017eenem kraljestvu. \/…\/ Lahko bi ga ozna\u010dili za zakulisni muzikal, a je v resnici mnogo, mnogo ve\u010d. To je tragi\u010dna ljubezenska zgodba, pa tudi primer, kako je mogo\u010de barvo, natan\u010dneje technicolor, uporabiti na umetni\u0161ki na\u010din \u2013 direktor fotografije postane umetnik, partner scenografa pri ustvarjanju dela osupljive lepote. Rde\u010di \u010develj\u010dki <\/b>uresni\u010dijo sanje Michaela Powella o \u2018sestavljenem filmu\u2019, sintezi \u0161tevilnih razli\u010dnih umetnosti v enem samem delu: filmu, v katerem so scenarij, fotografija, scenografija, glasba, koreografija in igra enakovredni partnerji v enem samem ustvarjalnem projektu.\u00ab
<\/i>\u2013 <\/i>Peter Wollen, Film: The Critics\u2019 Choice
<\/i><\/p>\n

\u00bbPlesna sekvenca v Rde\u010dih \u010develj\u010dkih<\/b> raz\u0161iri prostor gledali\u0161\u010da, dokler ne dose\u017ee razse\u017enosti \u010dlove\u0161kega uma. Ideje trkajo druga v drugo ter oblikujejo novo vrsto toka misli. Film kot cirku\u0161ki spektakel vseh umetni\u0161kih oblik. Balet, postavljen tja, kamor sodi: v cirkus uma. In menim, da bi lahko filmsko umetnost nekega dne razumeli bolje, \u010de bi pozabili na fotografijo in za\u010deli z animiranimi slikami. \u010ce bi namesto stopnic v Odesi za\u010deli s stopnicami iz Rde\u010dih \u010develj\u010dkov<\/b>. Pa vendar prvo ne izklju\u010duje drugega \u2013 in prav v tem je lepota filmske umetnosti.\u00ab
\u2013 <\/i>Raymond Durgnat, Sodankyl\u00e4 Forever: Masters of Cinema Under the Midnight Sun
<\/i><\/p>\n

\u00bbPowellova in Pressburgerjeva drzno metatekstualna priredba Hansa Christiana Andersena nas vedno znova \u0161okira s svojim inovativnim, nenehno spreminjajo\u010dim se na\u010dinom pripovedi, nasi\u010denimi, \u017eare\u010dimi barvami ter vsaki\u010d znova pretresljivo, antidisneyjevsko okrutnostjo svojega pravlji\u010dnega konca. To je morda najbolj bole\u010de odrasla ljubezenska zgodba, ki pa lahko o\u010dara tudi majhnega otroka \u2013 tako kot je neko\u010d o\u010darala mene.\u00ab
\u2013 <\/i>Guy Lodge, Najve\u010dji filmi vseh \u010dasov, Sight and Sound<\/i><\/p>\n

Iz kronologije kinematografa na Kolodvorski:<\/strong> film je bil na ogled od 22.07.1950 do 27.07.1950.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Restavrirana razli\u010dica mojstrovine Powella in Pressburgerja, zgodba o mladi balerini, razpeti med mo\u0161kega, ki ga ljubi, in svojo strast do plesa. \u00bbBrez dvoma eden najlep\u0161ih barvnih filmov, kar jih je bilo kdaj posnetih.\u00ab \u2013 Martin Scorsese<\/p>\n","protected":false},"featured_media":405003,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/5364"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/405003"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5364"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}