zgodba
<\/b>Ve\u010d let po nepojasnjenem umoru svoje tete na njenem domu se mlada \u017eenska z novim soprogom preseli nazaj v tetino hi\u0161o. Toda mo\u017eakar ima skrivnost, ki jo bo sku\u0161al na vsak na\u010din obvarovati \u2013 tudi \u010de bo moral svojo \u017eeno zato pahniti v norost.<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbPoznam nekaj \u010dudovitih re\u017eiserjev, ki se ne ukvarjajo posebej s tem, da bi njihovi igralci za\u017eiveli pred kamero. Dramati\u010dni u\u010dinek dose\u017eejo tako, da od blizu posnamejo vrtenje kljuke na vratih ali kaj podobnega. Jaz pa se za doseganje dramati\u010dne napetosti \u2013 morda zaradi svojih odrskih izku\u0161enj pred odhodom v Hollywood \u2013 raje posve\u010dam izrazom na obrazih igralcev. Kaj je navsezadnje bolj zanimivo od \u010dlove\u0161kega obraza? \/\u2026\/ [Ingrid Bergman] je dobila oskarja. V\u0161e\u010d mi je bilo, da po naravi ni bila plaha; bila je zdrava \u017eenska. Ko tak\u0161nega \u010dloveka zreducira\u0161 na prepla\u0161eno, trepetajo\u010de bitje, je to zanimivo in dramati\u010dno. \/\u2026\/ Bilo bi zelo nevarno izbrati igralko, od katere \u017ee od za\u010detka pri\u010dakujemo, da bo znorela; ki \u017ee od prvega trenutka daje vedeti, da nas \u010daka veliki nori prizor …\u00ab
\u2013 George Cukor<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbFilm iz niza pogovorov in igralskih soo\u010denj zgradi prepri\u010dljiv, morbiden odnos med mo\u0161kim in njegovo \u017eeno. \/…\/ Vzdu\u0161je viktorijanskih sob, kjer se omenjena soo\u010denja dogajajo, vzbuja ob\u010dutek, da \u017eeno \u017eivo pokopavajo; tempo je enoli\u010den, tako kot v \u017eivljenju; zapleti, ki jih povzro\u010dajo mo\u017eeve manipulacije in \u017eenina ujetost vanje \/…\/, pa so izpeljani s stopnjo \u010dustvene subtilnosti, ki je za filme neobi\u010dajna. Veliko zaslug za kakovost prizorov ima gospa Bergman, ki zna ujeti odtenke histerije, zbeganosti in ljubezni, zaradi katerih stati\u010dne epizode delujejo ve\u010d kot ustrezno razgibano in pomenljivo.\u00ab
\u2013 Manny Farber, 1944<\/p>\n
\u00bbBogastvo zna\u010dajskih podrobnosti je ena od stvari, ki Plinsko lu\u010d<\/b> postavijo stopni\u010dko vi\u0161je od drugih tovrstnih filmov, na primer bolj mehani\u010dnega Suma<\/b> Alfreda Hitchcocka. Cukor je iz zgodbe, ki je s svojim razpletom (dragulji na podstre\u0161ju) sicer nakazovala nekoliko za lase privle\u010deno melodramo o umoru, uspel izvabiti \u010dustveno globino. Junakinjino trpljenje je globoko ob\u010duteno: njen strah psiholo\u0161ki, njena stiska pa resni\u010dna.\u00ab
\u2013 Patrick McGilligan, George Cukor: A Double Life<\/i><\/p>\n
\u00bbIgralski nastop Ingrid Bergman \/…\/ je pretanjen in kompleksen tour de force<\/i> razli\u010dnih premikov o\u010di in drugih obraznih izrazov \u2013 be\u017enih, spremenljivih \u2013, medtem ko se junakinja odziva na mo\u017eeve spletke. Umetelno zatemnjena osvetlitev \/…\/, izvrstna scenografija in kulisa Londona sedemdesetih let 19. stoletja \/…\/ so Cukorju pomagali ustvariti klavstrofobi\u010dno vzdu\u0161je in \u2018ton\u2019, kot ga je imenoval sam, v katerem je Ingrid Bergman tako dobro delovala. Igralka s svojim obrazom in govorico telesa ter ve\u010dinoma somnambulnim, a ob\u010dasno histeri\u010dnim dialogom, ki simulira nekak\u0161no du\u0161evno meglo z ob\u010dasnimi izbruhi lucidnosti in besa, s pomo\u010djo Cukorjevega metodi\u010dnega tempa in ob\u010dutka za podrobnosti prika\u017ee zahrbtne za\u010detne stopnje norosti in dvomljenja vase. \/…\/ Plinska lu\u010d <\/b>pronicljivo analizira globoko neravnovesje mo\u010di v patriarhatu in sadomazohisti\u010dno vrsto odnosa, ki lahko \u017eensko v zakonu prisili v du\u0161evno podrejenost. Film, ki ga je pogosto mu\u010dno gledati, hkrati navdu\u0161uje s svojim globokim razumevanjem izkrivljene spolne dinamike. Plinska lu\u010d <\/b>v Cukorjevi filmografiji predstavlja mra\u010den preobrat njegove pogoste teme Pigmaliona in Galateje: Gregoryjevo vedenje, ki spominja na kruto ravnanje re\u017eiserja z igralko, ali pa na\u010din, na katerega profesor Higgins obsesivno trpin\u010di prodajalko cvetja Elizo Doolittle v Cukorjevi Moji dragi lady <\/b>(My Fair Lady, 1964), izhaja iz podobno skrajne oblike mo\u0161kega privilegija. \/…\/ Plinska lu\u010d<\/b>, gledali\u0161ka igra in njena filmska priredba, je v \u0161estdesetih letih v jezik z zamudo uvedla zdaj priljubljeni izraz \u2018gaslighting\u2019, ki opisuje manipulacijo, s katero nekoga preslepimo, da za\u010dne dvomiti o lastnih zaznavah in spominih.\u00ab
\u2013 Joseph McBride, George Cukor\u2019s People: Acting for a Master Director<\/i><\/p>\n
zanimivosti
<\/b>Film so v kinu na Kolodvorski predvajali 20. in 21. oktobra 1949 ter med 1. in 6. avgustom 1950.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Psiholo\u0161ki triler Georgea Cukorja, v katerem sku\u0161a mo\u0161ki svojo \u017eeno z manipulacijo prepri\u010dati, da se ji mra\u010di um, je Ingrid Bergman prinesel oskarja za najbolj\u0161o igralko.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":395549,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/5333"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/395549"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5333"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}