\u00bbPurushan se odpravlja v Delhi; poslovi se od matere in obljubi, da ji bo redno pisal. V redko poseljenem gozdnem obmo\u010dju Wayanad (v severovzhodni Kerali) njegov d\u017eip ustavi policija in ga zase\u017ee za prevoz trupla, ki so ga na\u0161li obe\u0161enega na drevesu ob cesti. Purushanu se obraz mrtvega mo\u0161kega zdi znan. Postane nemiren in prevzame ga bolestna obsesija, da bi ugotovil identiteto pokojnika. Proti volji svojega dekleta opusti potovanje v Delhi in se odpravi iskat prijatelje, ki bi morda imeli kak\u0161en namig. \/…\/
\u010ce bi moral izbrati samo en resni\u010dno prelomen malajalski film, bi se brez obotavljanja odlo\u010dil za \u010drno-belo politi\u010dno reporta\u017eo Sporo\u010dilo materi, ki jo je leta 1986 posnel John Abraham. John, ki je umrl mlad v maju leta 1987, je bil ekscentri\u010den genij. Vsi njegovi filmi (posnel je samo \u0161tiri celove\u010derce) so mojstrovine nepopolnosti. Nikoli ni verjel v kozmeti\u010dno popolnost \u2013 ne v filmu, kaj \u0161ele v \u017eivljenju. Ni\u010d \u010dudnega, da se ni razumel s samooklicanimi perfekcionisti; ti so ga sovra\u017eili, ko je bil \u0161e \u017eiv in se je boril s te\u017eavami, a so se hitro pridru\u017eili hvalospevom, ko je bil mrtev in pokopan.
Sporo\u010dilo materi<\/b> predstavlja Johnovo predanost tistemu, kar je sam poimenoval \u2018ode\u0161ko gibanje\u2019: gibanje za ljudski film, ki se bo osvobodil vseh okovov filmskega ustvarjanja, od finan\u010dnih po\u0161asti do monopolistov v prevladujo\u010dem produkcijskem, distribucijskem in prikazovalnem sistemu. V tem smislu je Sporo\u010dilo materi<\/b> ve\u010d kot film. Je dogodek in baklonosec dolo\u010dene misije in zaveze.\u00ab
\u2013 P. K. Nair, ustanovitelj Indijskega nacionalnega filmskega arhiva<\/p>\n
\u00bbTako film kot re\u017eiser sta predmet ne\u0161tetih zgodb. Sporo\u010dilo materi<\/b> je mogo\u010de gledati iz treh zornih kotov. Prvi\u010d, kot film, ki se je uprl komercialnemu na\u010dinu snemanja; nastal je brez zasebnega kapitala, izklju\u010dno z zbiranjem skromnih prispevkov navadnih ljudi. Drugi\u010d, kot film, ki ga niso prikazovali v kinodvoranah; namesto tega je bil predvajan \u2013 in je \u0161e vedno \u2013 v \u0161olah, parkih, knji\u017enicah, na festivalih in v drugih javnih prostorih. In tretji\u010d, kot film z druga\u010dnim slogom pripovedovanja \u2013 dokumentarno-fikcijskim, ki o\u017eivlja dru\u017ebeno-politi\u010dno ozra\u010dje sedemdesetih in osemdesetih let, prikazujo\u010d tako uspehe kot neuspehe tedanjega skrajno levega gibanja. To so trije vidiki, zaradi katerih je film druga\u010den od vseh ostalih.\u00ab
\u2013 Joy Mathew, glavni igralec<\/p>\n
\u00bbNikoli ne bom pozabila, ko sem prvi\u010d videla surove posnetke. Bilo je preprosto osupljivo. Od zunaj je bil proces videti kaoti\u010den, a v resnici je John sledil nekemu toku, ki ga je lahko v celoti videl le on. Poznal je za\u010detek in konec, ostalo pa se je razvijalo sproti, med delom. Film je poklon vsem, ki so prispevali k njegovemu nastanku, in tistim z vero v ideale, ki jih utele\u0161a.
Mislim, da tega filma danes ne bi bilo mogo\u010de posneti. Bil je plod tistega \u010dasa, odra\u017eal je \u010distost Johnovega pristopa ter kolektivno vklju\u010denost ljudi v filmsko ustvarjanje \u2013 brez kakr\u0161nekoli vpletenosti denarja. V njem se zrcalita eksistencialna tesnoba in razo\u010daranje mladine, ki sta nelo\u010dljivo povezana s takratno radikalno politiko v Kerali.\u00ab
\u2013 Bina Paul, monta\u017eerka<\/p>\n
\u00bbSporo\u010dilo materi<\/b> je bil zadnji film Johna Abrahama pred njegovo prezgodnjo smrtjo leta 1987. Gre za delo, ki skozi prizmo filma ceste podrobno opisuje zgodovino revolucionarne politike v Kerali, prevzemajo\u010d ikonoklasti\u010dno zgradbo, v kateri flashbacki, elipse in vstavki prekinjajo pripoved z osebnimi in zgodovinskimi poro\u010dili o dru\u017ebenem uporu in politi\u010dnem razo\u010daranju, vklju\u010dno z nasilnimi delavskimi protesti v Cochinu leta 1953. Tako imenovani vzporedni film je bil v mnogih pogledih prva prava dekolonialna filmska praksa, ki se je v Indiji pojavila po osamosvojitvi; politi\u010dno delo, kakr\u0161no je Sporo\u010dilo materi<\/b>, pa je bilo pomemben del \u0161ir\u0161ega kolektivnega revizionizma tistega \u010dasa. \/…\/ Abrahamovo kriti\u010dno stali\u0161\u010de do ortodoksnih struktur v indijski dru\u017ebi \u2013 vklju\u010dno s kastnim sistemom, religijo in umetnostjo \u2013 se je oblikovalo pod vplivom Ritwika Ghataka, njegovega u\u010ditelja in morda najve\u010djega vzornika. \u010ceprav so z Ghatakom primerjali mnoge ustvarjalce vzporednega filma \/…\/, pa ravno Abrahamova dela najbolj jasno destilirajo vzdu\u0161je politi\u010dnega upora in kriti\u010dnosti do pokvarjenega sistema, ki je vztrajal tudi po osamosvojitvi.\u00ab
\u2013 Omar Ahmed, Cinema Ritrovato<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u00bbPurushan se odpravlja v Delhi; poslovi se od matere in obljubi, da ji bo redno pisal. V redko poseljenem gozdnem obmo\u010dju Wayanad (v severovzhodni Kerali) njegov d\u017eip ustavi policija in ga zase\u017ee za prevoz trupla, ki so ga na\u0161li obe\u0161enega na drevesu ob cesti. Purushanu se obraz mrtvega mo\u0161kega zdi znan. Postane nemiren in prevzame<\/p>\n","protected":false},"featured_media":495174,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/495074"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/495174"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=495074"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}