{"id":456481,"date":"2026-08-04T09:06:58","date_gmt":"2026-08-04T07:06:58","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/persona\/"},"modified":"2026-08-04T09:17:08","modified_gmt":"2026-08-04T07:17:08","slug":"persona","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/persona\/","title":{"rendered":"Persona"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/><\/strong>Bergman, ki ga je presenetila podobnost med igralkama, je ustvaril <i>\u00bbsonato za dva in\u0161trumenta\u00ab<\/i>, zgodbo o uspe\u0161ni gledali\u0161ki igralki Elizabeth, ki je sredi predstave do\u017eivela \u017eiv\u010dni zlom in prenehala govoriti, ter njeni klepetavi medicinski sestri Almi. V osamljeni hi\u0161i na odmaknjenem otoku se za\u010dneta njuni osebnosti skrivnostno stapljati \u2026<\/p>\n<p><b>iz prve roke<br \/><\/b>\u00bbIdeja za <b>Persono<\/b> je pri\u0161la iz podobe. Nekega dne sem pred sabo nenadoma zagledal dve \u017eenski, ki sta sedeli druga ob drugi in primerjali roke. Pomislil sem: ena je nema, druga pa govori. Ta drobna misel se mi je vedno znova vra\u010dala. \/\u2026\/ <i>Persona<\/i> je latinska beseda za masko, ki so jo v antiki nosili igralci. To je zabaven naslov, dober naslov, primeren naslov. \/\u2026\/ Nisem napisal scenarija v obi\u010dajnem pomenu besede. Kar sem napisal, je bolj podobno glasbeni melodiji, za katero upam, da jo bom s pomo\u010djo sodelavcev lahko orkestriral med samim snemanjem. \/\u2026\/ Neko\u010d sem rekel, da mi je <b>Persona<\/b> re\u0161ila \u017eivljenje \u2013 to ni pretiravanje. \u010ce ne bi na\u0161el mo\u010di za snemanje tega filma, bi bilo z mano najbr\u017e konec. Pomembna opomba: bilo je prvi\u010d, da mi je bilo popolnoma vseeno, ali bo film komercialno uspe\u0161en. \/&#8230;\/ Danes se mi zdi, da sem v <b>Personi<\/b> \u2013 ter kasneje v <b>Krikih in \u0161epetanjih<\/b> \u2013 \u0161el tako dale\u010d, kot sem lahko. In da sem se v teh dveh primerih, ko sem delal v popolni svobodi, dotaknil skrivnosti onkraj besed, ki jih lahko odkrije le film.\u00ab<br \/>\u2013 Ingmar Bergman<\/p>\n<p><b>kritike<br \/><\/b>\u00bbEroti\u010dna intenzivnost in surovost <b>Persone <\/b>sta bili leta 1966 provokativni in tak\u0161ni tudi ostajata \u2013 le malo filmskih \u2018klasik\u2019 \u0161e vedno deluje tako moderno. Vsakr\u0161en ob\u010dutek obi\u010dajne psihodrame nenehno spodna\u0161a eksperimentalni, improvizacijski zna\u010daj filmskega ustvarjanja. \/\u2026\/ Bergman ni veliko razkril, raje je pustil, da gledalci pridejo do lastnih zaklju\u010dkov. Po <b>Personi<\/b> je posnel \u0161e nekaj odli\u010dnih filmov, a ni\u010d tako drznega.\u00ab<br \/>\u2013 David Thompson, <i>Najbolj\u0161i filmi vseh \u010dasov, Sight and Sound<\/i><\/p>\n<p>\u00bb<b>Persona<\/b> \/\u2026\/ je za filmsko umetnost tisto, kar je <i>Ulikses<\/i> za roman \/\u2026\/. Modernizem, ki pred na\u0161imi o\u010dmi postaja klasi\u010den.\u00ab<br \/>\u2013 John Simon, <i>Ingmar Bergman directs,<\/i> 1974<\/p>\n<p>\u00bb<b>Persona<\/b> bo prav gotovo vznemirila, zbegala in frustrirala ve\u010dino gledalcev.\u00ab<br \/>\u2013 Susan Sontag,&nbsp;<i>Sight and Sound, <\/i>1967<\/p>\n<p>\u00bbFilm, h kateremu se skozi leta vedno znova vra\u010damo \u2013 zaradi lepote njegovih podob in ker upamo, da bomo razumeli njegove skrivnosti.\u00ab<br \/>\u2013 Roger Ebert, <i>Chicago Sun-Times<\/i>, 2001<\/p>\n<p>\u00bbVe\u0161, da si pri\u010da veli\u010dini. To je sprehod skozi Bergmanov um.\u00ab<br \/>\u2013 Alejandro Gonz\u00e1lez I\u00f1\u00e1rritu<\/p>\n<p>\u00bb[Film], ki je videti, kot da bi Bergman zavestno vsrkal vse novosti filmske umetnosti zadnjih desetletij, jih nato prikazal povsem osebno in nas, osuple, postavil pred filmsko delo, ki se, bolj kot vsa dotlej, odkrito ve\u017ee na Jungovo teorijo psihoanalize in pravzaprav posku\u0161a predstaviti povsem novo \u2013 osupljivo moderno, skromno, \u010deprav slikovno izredno dovr\u0161eno in predstavljeno v mojstrski \u010drno-beli fotografiji \u2013, mojstrsko filmsko delo.\u00ab<br \/>\u2013 Matja\u017e Klop\u010di\u010d, <i>Ekran,<\/i> 2001<\/p>\n<p>\u00bbNajlep\u0161i Bergmanov film.\u00ab<br \/>\u2013 Jean-Luis Comolli, <i>Cahiers du cin\u00e9ma,<\/i> 1967<\/p>\n<p>\u00bbOsvobajajo\u010d film!\u00ab<br \/>\u2013 Ari Aster<\/p>\n<p>\u00bbGnosti\u010dno iskanje bo\u017ejega ni\u010da.\u00ab<br \/>\u2013 Stig Wikander, <i>Svenska Dagbladet,<\/i> 1966<\/p>\n<p>\u00bbNi\u010d manj skrivnosten in vznemirjujo\u010d, kot je bil neko\u010d.\u00ab<br \/>\u2013 Geoffrey Macnab, <i>The<\/i> <i>Independent<\/i><\/p>\n<p>\u00bbFilm me je popolnoma prevzel. Ko je pri\u0161el v ameri\u0161ke kinematografe, sem bil star okoli dvajset let, in od za\u010detka do konca me ni izpustil iz prijema. \/\u2026\/ Nih\u010de \u0161e nikoli ni videl \u010desa podobnega in film ima \u0161e vedno neizmerno mo\u010d. Kdo bi si danes upal posneti kaj takega?\u00ab<br \/>\u2013 David Bordwell<\/p>\n<p>\u00bbFilm me je povsem uro\u010dil in toplo vam priporo\u010dam, da mu pustite raztegniti va\u0161 um \u2013 in va\u0161o potrpe\u017eljivost \u2013 do skrajnih meja.\u00ab<br \/>\u2013 Brendan Gill, <i>The<\/i> <i>New Yorker,<\/i> 1967<\/p>\n<p>\u00bbEden Bergmanovih najbolj drznih, nenavadnih, \u010dutno briljantnih in neopredeljivih filmov\u00ab.<br \/>\u2013 Peter Bradshaw, <i>The Guardian<\/i><\/p>\n<p>\u00bbBergman je tlakoval pot; ostali smo se potem samo zapeljali po njej.\u00ab<br \/>\u2013 Paul Schrader<\/p>\n<p>\u00bbVse, kar nekdo re\u010de o&nbsp;<b>Personi<\/b>, je mogo\u010de izpodbiti; nasprotno bo ravno tako res.\u00ab<br \/>\u2013 Peter Cowie, <i>Ingmar Bergman: A Critical Biography, 1982<\/i><\/p>\n<p>\u00bb<b>Persona<\/b> ostaja naj\u010distej\u0161i destilat trpin\u010denega in zapletenega pogleda tega monumentalnega re\u017eiserja na med\u010dlove\u0161ke odnose.\u00ab<br \/>\u2013 Atom Egoyan<\/p>\n<p>\u00bbLjudska ogolelost, zaprti in zadu\u0161ljivi prostori brez izhoda, neizmerna geometrija \u010dlove\u0161kega obraza, ki se v njegovih slikah po\u010dasi in bole\u010de sklanjajo znotraj intimnih motenj med imaginarnim in realnim, med mesenim in duhovnim, med u\u017eitkom in dol\u017enostjo, med ljubeznijo in sovra\u0161tvom. Vse to se magistralno dovr\u0161i v Personi (1966), v vrhunskih variacijah na temo dvojnika in neizmerljivih globinah du\u0161e ob neizprosnih soo\u010denjih med Liv Ullmann in Bibi Anderson v nabitem teku filmskega \u010dasa, pa tudi kina kot fantazmagori\u010dnega dvojnika realnosti. Leden in obenem gore\u010d film o vrtoglavem izmenjevanju dveh \u017eenskih du\u0161, o subtilnem teritoriju, ki ga je Bergman venomer obvladal do mu\u010dne onemoglosti.\u00ab<br \/>\u2013 Jo\u017ee Dolmark,&nbsp;<i>Tkanje pogledov<\/i><\/p>\n<p>\u00bb<i>Hardcore<\/i> nadrealizem redko prina\u0161a tak\u0161en u\u017eitek.\u00ab<br \/>\u2013 David Jenkins, <i>Little White Lies<\/i><\/p>\n<p>\u00bbEden najbolj zapletenih in radikalnih filmov, kar jih je Bergman kdaj posnel.\u00ab<br \/>\u2013 Derek Malcolm, <i>London Evening Standard<\/i><\/p>\n<p>\u00bbNaj bo \u0161e tako begajo\u010da,&nbsp;<b>Persona<\/b> je film, ki neposredno nagovarja gledalca. Kako se po\u010dutimo, ko gledamo, kar gledamo \u2013 in zakaj? \/\u2026\/ <b>Persona<\/b> je hkrati taktilna in neulovljiva, razdrobljena in brez\u0161ivna, sistemati\u010dna in zgrajena na prostih asociacijah. V bistvu gre za film drobcev in vinjet, ki ga dr\u017ei skupaj mo\u010d umetnikove obrtni\u0161ke ve\u0161\u010dine in sredobe\u017ena sila njegovega nezavednega. To ni uganka, ki bi jo bilo treba razvozlati, tako kot tudi ne razlagamo Beethovnovega godalnega kvarteta. Pomen, kot je rekla Susan Sontag, <i>\u2018se skriva v delu samem\u2019<\/i>.\u00ab<br \/>\u2013 J. Hoberman,&nbsp;<i>The New York Times<br \/><\/i><\/p>\n<p>\u00bbPoleg&nbsp;<b>Dr\u017eavljana Kana<\/b> gre verjetno za delo, o katerem je bilo med vsemi kanonskimi filmi napisanega najve\u010d. \/\u2026\/ [Bergman] je bil morda korak tako pred svojimi obo\u017eevalci kot pred kritiki; kot bi bile polemike, ki jih <b>Persona<\/b> \u0161e danes spro\u017ea, vgrajene \u017ee v sam koncept filma: ne le v ikoni\u010dne podobe, vredne tiso\u010d besed, temve\u010d tudi v ti\u0161ine, ki so izzvale tiso\u010d komentarjev.\u00ab<br \/>\u2013 Thomas Elsaesser, <i>Criterion<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Brez\u010dasna mojstrovina Ingmarja Bergmana ostaja eden najbolj vplivnih filmov v zgodovini kinematografije in ena njenih ve\u010dnih enigem.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":456488,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/456481"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/456488"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=456481"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}