{"id":456478,"date":"2026-06-17T15:08:40","date_gmt":"2026-06-17T13:08:40","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/bridki-bozic\/"},"modified":"2026-06-17T15:18:12","modified_gmt":"2026-06-17T13:18:12","slug":"bridki-bozic","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/bridki-bozic\/","title":{"rendered":"Bridki bo\u017ei\u010d"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/>\n<\/strong>Ra\u00fal, priznani filmski re\u017eiser, se spopada z ustvarjalno krizo. Ko njegovo tesno sodelavko doleti tragedija, v njej poi\u0161\u010de navdih za svoj naslednji film. Zamisli si Elso, re\u017eiserko televizijskih oglasov, ki pi\u0161e scenarij za celove\u010derec. V pirandellovski igri ogledal filmska ustvarjalca postaneta dve plati istega lika. Toda kako dale\u010d gre lahko umetnik, da bi povedal zgodbo?<\/p>\n<p><b>iz prve roke<br \/>\n<\/b>\u00bb<b>Bridki bo\u017ei\u010d<\/b> razmi\u0161lja o ustvarjanju in njegovem razmerju z resni\u010dnostjo, z \u017eivljenjem samim. Poka\u017ee, kako se lahko film upre samemu sebi ter postavi pod vpra\u0161aj lastni <i>raison d\u2019\u00eatre<\/i>. Ta metafilmska in pirandellovska igra poleg tega odpira vpra\u0161anja o etiki pripovedovalca. Ustvarjalec, Ra\u00fal, se zate\u010de k avtofikciji, da bi govoril o svojih travmah. Govori o sebi (na prikrit na\u010din) ter o tem, kako nanj vplivajo stvari v njegovi okolici (na manj prikrit na\u010din). Ali je v \u017eivljenju drugih kaj, do \u010desar ne bi smel imeti dostopa? Ali pa ima kot ustvarjalec neomejeno pravico, da se napaja iz vsega, kar ga obkro\u017ea, saj so \u017eivljenja drugih del njegovega lastnega in mu zato pripadajo? Kje so meje avtofikcije? Ali jih mora ustvarjalec, ki potrebuje navdih in ga lahko v\u010dasih najde le v svojem okolju \u2013 tudi (in predvsem) v trpljenju drugih \u2013, res upo\u0161tevati?\u00ab<br \/>\n\u2013 Pedro Almod\u00f3var<\/p>\n<p><b>kritike<br \/>\n<\/b>\u00bbV <b>Bridkem bo\u017ei\u010du<\/b> so ogledala, veliko ogledal, zelo globokih in zelo temnih, predvsem pa so v njem solze. Med prvimi in drugimi je re\u017eiser iz La Manche ustvaril svoj najgloblji, najbolj razdrobljen, najbolj neprizanesljiv, najbolj absurden, najbolj kompleksen, najbolj nepopoln (\u010de se popolnost komu sploh \u0161e zdi pomembna) in, kon\u010dno, najbolj\u0161i film. \u010ce mojstrovino opredelimo kot briljantno utele\u0161enje in posvojitev kanona, je <b>Bridki bo\u017ei\u010d<\/b> ravno nasprotno \u2013 torej antimojstrovina ali nemojstrovina. Toda \u010de mojstrovino razumemo kot sopomenko za tveganje, svobodo in kot drugi izraz za novo, potem je <b>Bridki bo\u017ei\u010d<\/b> ravno to \u2013 zaradi svoje nelagodnosti, zaradi razdrobljenosti, zaradi \u010dezmernosti ter zaradi B\u00e1rbare Lennie in Aitane S\u00e1nchez-Gij\u00f3n (ali obratno), dveh kolosalnih igralk, kolosalnih, kadar jo\u010deta, kolosalnih, kadar besnita, kolosalnih, kadar se ena zrcali v drugi. Kolosalnih pred ogledali in za solzami.\u00ab<br \/>\n\u2013 Luis Mart\u00ednez, <i>El Mundo<\/i><\/p>\n<p>\u00bbAlmod\u00f3var vplete eno zgodbo v drugo, preskakuje med njima z osupljivo lahkotnostjo in obe pripelje do virtuoznega, \u010deprav nenadnega zaklju\u010dka. Tisto, kar ostane z nami in kar Almod\u00f3var razume ter dramatizira bolje kot katerikoli drug sodobni re\u017eiser, je misel, da je dejanje ustvarjanja lahko hkrati tudi dejanje uni\u010devanja, pri \u010demer najbolj trpijo prav najbli\u017eji odnosi. \u2018Bridki\u2019 je resni\u010dno klju\u010dna beseda.\u00ab<br \/>\n\u2013 Justin Chang, <i>The New Yorker\u00a0<\/i><\/p>\n<p>\u00bbVsi v\u00a0<b>Bridkem bo\u017ei\u010du<\/b> so izgubili nekaj, \u010desar najbr\u017e nikoli ve\u010d ne bodo dobili nazaj. Zakonsko zvezo. Otroka. Ob\u010dutek ustvarjalnega poslanstva. Kot zapoje Chavela Vargas v klju\u010dnem trenutku pred koncem filma \u2013 tako nenadnim, da se zdi, kot bi Almod\u00f3var svoje like prekinil sredi pogovora: <i>\u2018Ljubezen je preprosta stvar, preproste stvari pa pogoltne \u010das.\u2019<\/i> Ta navdu\u0161ujo\u010de kompleksna poslastica poznej\u0161e kariere namiguje, da za fikcijo \u2013 in morda samo za fikcijo \u2013 tak\u0161ne omejitve ne veljajo, ter da lahko <i>\u2018konec\u2019<\/i> celo pomeni za\u010detek nove zgodbe, \u010de ji le damo prilo\u017enost. Almod\u00f3var do teh zgodb morda ni imel vedno pravice, a odlo\u010ditev v resnici nikoli ni bila v njegovih rokah.\u00ab<br \/>\n\u2013 David Ehrlich, <i>IndieWire<\/i><\/p>\n<p><b><\/b>\u00bb<b>Bridki bo\u017ei\u010d<\/b>, zapleten, ve\u010dplasten razmislek o ustvarjalni licenci, lastni\u0161tvu zgodb ter umetnosti, ki posnema \u017eivljenje, ki posnema umetnost, je tako izrazito almod\u00f3varski, da se gledalec ob\u010dasno le s te\u017eavo prebije v njegovo kro\u017eno dvorano ogledal. Tistim, ki jim to uspe, pa film ponuja obilo zabave.\u00ab<br \/>\n\u2013 Guy Lodge, <i>Variety<\/i><\/p>\n<p>\u00bb\u010ce bi \u017eeleli biti zlobni, bi lahko novi film Pedra Almod\u00f3varja ozna\u010dili za samozadovoljnega. Toda \u010de bi hoteli biti velikodu\u0161ni, bi ga lahko ozna\u010dili za \u017eivahno dekonstrukcijo umetni\u0161kega samozadovoljstva. V resnici je oboje.\u00ab<br \/>\n\u2013 Robbie Collin, <i>Daily Telegraph<\/i><\/p>\n<p>\u00bbPozabite na vpra\u0161anje o lo\u010devanju umetnika od umetnosti \u2013\u00a0<b>Bridki bo\u017ei\u010d<\/b> se spra\u0161uje, ali ni morda umetnik tisti, ki mora spo\u0161tovati meje, in kaj pri tem tvega. Almod\u00f3var za razliko od Ra\u00fala ni izgubil ni\u010d od svoje sposobnosti, da presene\u010da in izziva.\u00ab<br \/>\n\u2013 Phil de Semlyen,<i> Time Out<\/i><\/p>\n<p>\u00bbV opazovanju, kako se Almod\u00f3var z obnovljeno igrivostjo in formalno samozavestjo vra\u010da k znanim temam, je nekaj tiho navdihujo\u010dega. Tudi kadar preigrava svoje stare obsesije \u2013 performativnost, po\u017eelenje, spomin, samomitologizacijo \u2013, ostaja eden redkih re\u017eiserjev, ki znajo samorefleksijo navdahniti z glamuroznostjo in hkrati ob\u010dutkom nevarnosti.\u00ab<br \/>\n\u2013 Martin Tsai, <i>AwardsWatch\u00a0<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u00bbFilm, v katerem sem bil najbolj krut do samega sebe.\u00ab Vedno elegantni Pedro Almod\u00f3var obrne kamero proti sebi v igrivem, vijugastem razmisleku o spolzki meji med umetnostjo in \u017eivljenjem. Naravnost z mednarodne premiere v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":456479,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/456478"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/456479"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=456478"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}