{"id":437852,"date":"2026-05-22T12:23:32","date_gmt":"2026-05-22T10:23:32","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/bog-ne-bo-pomagal\/"},"modified":"2026-05-22T12:32:11","modified_gmt":"2026-05-22T10:32:11","slug":"bog-ne-bo-pomagal","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/bog-ne-bo-pomagal\/","title":{"rendered":"Bog ne bo pomagal"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Na za\u010detku 20. stoletja v odmaknjeno vas ob vzno\u017eju hrva\u0161kega gorovja prispe \u010cilenka Teresa. V napol zapu\u0161\u010deni hi\u0161i naleti na Mileno, ki so jo bratje pustili doma, medtem ko so \u010dez poletje odgnali ovce na pa\u0161o. Teresa trdi, da je vdova Mileninega brata, ki je v \u010cilu umrl v rudarski nesre\u010di. Prihod skrivnostne tujke, ki ne pozna ne jezika ne obi\u010dajev, mo\u010dno razburka vsakdanjik zaprte patriarhalne skupnosti \u2013 a prinese tudi slutnjo svobode.<\/p>\n

iz prve roke
<\/b>\u00bbV tej zgodbi me je najbolj zanimalo, kako se surova realnost pastirskega sveta zrcali v na\u0161em \u010dasu \/\u2026\/. \u017delela sem spregovoriti o \u017eenskah, ki so na rob odrinjene \u0161e bolj, kot je za njihov spol obi\u010dajno, vendar na koncu s tega roba patriarhatu poka\u017eejo sredinec. Poleg tega sem \u017eelela raziskati, kaj pomenita prava \u010dlove\u0161ka solidarnost in empatija znotraj togih vrednostnih sistemov, ki temeljijo na siloviti \u017eelji po pripadanju in posedovanju. Klju\u010dnega pomena je bila tudi nemo\u017enost komunikacije \u2013 motiv, ki me na splo\u0161no zelo zanima (saj je jezik vedno pomanjkljiv). Teresa in Milena ter Teresa in Ilija morda prav zato, ker so prikraj\u0161ani za obi\u010dajna komunikacijska sredstva, resni\u010dno \u2018vidijo\u2019 drug drugega. Tak\u0161en \u2018prestavljen\u2019 pogled jim omogo\u010da, da drug drugega vsaj za trenutek re\u0161ijo, ali bolje re\u010deno, da si pomagajo, saj Bog o\u010ditno ne bo pomagal. \/\u2026\/ Naslov sem si izposodila iz zbirke zgodb hrva\u0161kega pesnika Marka Poga\u010darja. Od nekdaj mi je bil v\u0161e\u010d, ker zveni kot zelo kruta, dokon\u010dna diagnoza. \/\u2026\/ Bog preprosto ne bo pomagal \u2013 vsak dan nam to dokazuje \u2013 in s tem ob\u010dutkom se je stra\u0161no te\u017eko sprijazniti. Zato se ljudje obra\u010dajo k veri in velikim zgodbam \u2013 ker je te\u017eko sprejeti ves ta nesmisel in trpljenje.\u00ab
\u2013 Hana Ju\u0161i\u0107<\/p>\n

\u00bbKer sem \u0161tudirala angle\u0161ko knji\u017eevnost, sem vedno imela rada romanti\u010dne vizije \u017eensk, ki so jim v tistem \u010dasu diagnosticirali histerijo. Danes seveda vemo, da je takratna diagnoza histerije v resnici pomenila nekaj povsem drugega. \u017delela sem pripovedovati o \u017eenskah, ki so v obdobju in dru\u017ebi, v katerih so \u017eivele, veljale za neprilagojene. Zamislila sem si podobo narave, po kateri hodi nekdo v \u010drni obleki. Ta podoba me je povsem prevzela. \u017denska v \u010drnem, ki be\u017ei \u2013 ne ve se, kam ali pred \u010dim. Potem pa sem naletela na kratek film s \u010dilsko filmsko igralko Manuelo Martelli, posnet v Valpara\u00edsu. \u0160lo je za film Carla Sironija, italijanskega re\u017eiserja, in zelo mi je bil v\u0161e\u010d. Takrat sem pomislila: zakaj ne bi tudi sama poskusila ustvariti filma o \u010cilenki? Zakaj bi se omejevala? \u010ce mi je v\u0161e\u010d igralka iz \u010cila, zakaj ne bi mogla prav ona postati glavni lik v mojem filmu? In tako sem poskusila.\u00ab
\u2013 Hana Ju\u0161i\u0107, iz intervjuja s Petro Meterc v Ekranu<\/i><\/p>\n

kritike
<\/b>\u00bbBog ne bo pomagal<\/b> je v okviru hrva\u0161ke kinematografije zelo redek \u017eanrski spoj \u2013 opisali bi ga lahko kot zgodovinsko-etnografsko me\u0161anico trilerja in grozljivke, v kateri so mnogi prepoznali tudi prvine vesterna \/\u2026\/. Manuela Martelli je v glavni vlogi nenavadne \u017eenske, ki jo klju\u010dno opredeljuje viktorijanska temno modra obleka, naravnost \u010darobna. Ima obraz tiste vrste, kakr\u0161nega je imela nepozabna Brooke Adams v Malickovih Bo\u017eanskih dnevih<\/b> (Days of Heaven); njeno telo pa zdru\u017euje krhkost in mo\u010d, kar v kombinaciji z obleko prikli\u010de v spomin prav tako nepozabno Holly Hunter v Klavirju<\/b> (The Piano) Jane Campion.\u00ab
\u2013 Damir Radi\u0107, Novosti<\/i><\/p>\n

\u00bb\u010ceprav sta na prvi pogled povsem razli\u010dna, lahko med filmom Bog ne bo pomagal<\/b> in re\u017eiserkinim prvencem Ne glej mi v kro\u017enik<\/b> (Ne gledaj mi u pijat) iz leta 2016 opazimo dolo\u010deno kontinuiteto \u2013 pri \u010demer je Bog ne bo pomagal<\/b> tehni\u010dno zrelej\u0161i in kljub ume\u0161\u010denosti v ozke razpoke preteklosti, paradoksalno, \u0161ir\u0161e zastavljen. Toda \u010deprav traja 137 minut, se nikoli ne vle\u010de. Namesto tega po\u010dasi in vztrajno tli, kot razbeljena \u017eerjavica, ki bi jo lahko v vsakem trenutku razvnelo neko nebrzdano \u010dustvo. Ljubezen, hrepenenje, pravi\u010dni\u0161ki bes ali sramotna krivda; na \u017ertveni grmadi ali pa v ve\u010dnih plamenih pekla \u2013 obstaja toliko na\u010dinov, kako goreti!\u00ab
\u2013 Jessica Kiang, Variety<\/i><\/p>\n

\u00bbBog ne bo pomagal<\/b> v ruralnem okolju zdru\u017euje prvine realizma in modernizma ter v spomin prikli\u010de nekatere najpomembnej\u0161e dose\u017eke postneorealizma. Potrebo po izobra\u017eevanju in napredku v najbolj oddaljenih koti\u010dkih Italije so v svojem \u010dasu na podobno nedvoumen, vendar ne pamfletski na\u010din obravnavali (pozni) Rosellini, Pasolini, Olmi ter \u2013 tukaj neizogibna \u2013 brata Taviani (O\u010de gospodar<\/b> \/ Padre Padrone, 1977). Toda Hana Ju\u0161i\u0107 se problematike globoko zakoreninjenega patriarhata v na\u0161em okolju (gre za za\u010detek dvajsetega stoletja ali sodobnost?) jasno loteva z vidika \u017eenske emancipacije v kontekstu neznosne, vseprisotne mizoginije. Teresa je izvrsten feministi\u010dni pendant k Tujcu iz Pasolinijevega Izreka<\/b> (Teorema<\/b>, 1968).
Prisotnost mitov, naivne umetnosti, magije in avtohtonih oblik duhovnosti v veliki meri dolo\u010da ne le vsebino, temve\u010d tudi poetiko filma \u2013 in s tem njegovo politi\u010dno razse\u017enost. Avtorica svoje stali\u0161\u010de vzpostavi na organski na\u010din: njen feministi\u010dni pogled prihaja iz notranjosti, iz samega prikazanega sveta, vendar se \u0161iri onkraj tako realnosti kot realizma, pri \u010demer izziva, izpodbija in ru\u0161i \u2018naravnost\u2019 patriarhalnega reda.
V tem smislu je \u0161e posebej zanimiv na\u010din, na katerega Bog ne bo pomagal<\/b> raziskuje nevsakdanje mo\u017enosti vizualnega komuniciranja, natan\u010dneje, komuniciranja prek miselnih podob, domi\u0161ljije. V zgodbi, ki jasno temelji na jezikovni oviri (hrva\u0161\u010dina\u2013\u0161pan\u0161\u010dina) in splo\u0161nem nerazumevanju med liki, se protagonisti, ki \u2013 in kadar \u2013 se morajo razumeti (Teresa in Milena, Teresa in Ilija), kljub vsemu zelo dobro razumejo. Za ta namen Hana Ju\u0161i\u0107 domiselno uvede kro\u017eni panoramski zasuk kot intersubjektivno filmsko obliko: kot izraz neposrednega komuniciranja s tistim, kar je Gilles Deleuze neko\u010d poimenoval plavajo\u010da podoba-misel.\u00ab
\u2013 Pavle Levi, Pe\u0161\u010danik.net<\/i><\/p>\n

\u00bbTemni, skrivnostni neznanci so klasi\u010dna filmska tema, toda Hana Ju\u0161i\u0107 v svojem mra\u010dnem in intenzivnem drugem celove\u010dercu formulo osve\u017ei z zasukom obi\u010dajne dinamike med spoloma. V njenem sugestivnem kostumskem filmu, postavljenem na za\u010detek 20. stoletja, je namre\u010d \u017eenska tista, ki se neke nevihtne no\u010di nepri\u010dakovano pojavi ob vetrovnem vzno\u017eju hrva\u0161kega gorovja \/\u2026\/. Sre\u010danje [med \u017eenskama] je le za\u010detek re\u017eiserkinega po\u010dasi tle\u010dega razmisleka o dinamiki mo\u010di in patriarhatu \u2013 temah, ki jih je obravnavala \u017ee v svojem prvencu. V celove\u010dercu Bog ne bo pomagal<\/b> jih spretno preplete z novimi temami, kot so zapoznelo odra\u0161\u010danje, hrepenenje po komunikaciji ter kriza vere. Film na trenutke deluje kot priredba romana sester Bront\u00eb, spet drugi\u010d pa kot vestern, vendar vseskozi ohranja presenetljivo sodoben zna\u010daj.\u00ab
\u2013 Amber Wilkinson, Screen Daily<\/i><\/p>\n

\u00bb\/…\/ film pri\u010dara veli\u010dasten, slikarski, nekoliko srhljiv univerzum, ki (podobno kot re\u017eiserkin prvenec) raziskuje teme dru\u017ebene ujetosti in radikalnega bega. \/\u2026\/ To je mra\u010den svet, poln senc in brle\u010dih sve\u010d, kjer se la\u017ei in skrivnosti razkrivajo le postopoma, neravnovesje mo\u010di pa pomeni, da pot do svobode za tiste, ki si upajo kr\u0161iti uveljavljena pravila, vodi prek skrivnih in skrajnih dejanj. Navdihnjena glasbena podlaga, asketska kakor pokrajina, v po\u010dasi tle\u010di suspenz vnese sodobno in dinami\u010dno noto.\u00ab
\u2013 Carmen Gray, The Film Verdict<\/i><\/p>\n

\u00bbHrva\u0161ka re\u017eiserka Hana Ju\u0161i\u0107 v svojem drugem filmu Bog ne bo pomagal<\/b> \/\u2026\/ na izjemno izviren na\u010din obravnava ve\u010dno temo obstrancev. \/\u2026\/ Prostrana gorska pokrajina, ki jo \u010dudovito ujame direktorica fotografije Jana Ple\u0107a\u0161, spominja na vlogo, ki so jo imele gore v Skritem \u017eivljenju<\/b> (A Hidden Life) Terrencea Malicka. Najbolj uspe\u0161ni pa so njeni posnetki takrat, kadar gor\u00e1 ni mogo\u010de videti; v temnih no\u010deh, ko je edini vir svetlobe bakla, tema pa obdaja junake \u0161e tesneje kot gore. \/\u2026\/ Mra\u010dna zgodba o krivdi in drugosti ter sestrski vezi, ki je sidri\u0161\u010de filma, razkriva velik talent in se izka\u017ee za vredno naslednico re\u017eiserkinega prvenca. Umestitev v glavni tekmovalni program festivala v Locarnu dokazuje, da re\u017eiserka \u017ee dobiva zaslu\u017eeno priznanje.\u00ab
\u2013 C\u00e9dric Succivalli, International Cinefile Society<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Drugi celove\u010derec Hane Ju\u0161i\u0107 (Ne glej mi v kro\u017enik) je mra\u010dno poeti\u010den neovestern o skrivnostni \u010cilenki, ki na za\u010detku 20. stoletja vnese nemir v tradicionalno hrva\u0161ko pastirsko skupnost. Film, v katerem se me\u0161ajo Viharni vrh, hrva\u0161ka folklora in Klavir Jane Campion, je glavnima igralkama prinesel nagrado v Locarnu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":437853,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/437852"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/437853"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=437852"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}