Potepuh se znajde v cirkusu, kjer ga nemudoma za\u010dne preganjati policija, misle\u010d, da je zmikavt. Ko se zrak raz\u010disti, se Charlie zaljubi v upravnikovo h\u010der, vendar pa mora za njeno naklonjenost tekmovati s postavnim vrvohodcem. Da bi ga prekosil in s tem osvojil dekletovo srce, Charlie \u0161e sam stopi na vrv, kjer ga pri\u010daka krdelo zlovoljnih opic.<\/p>\n
Cirkus<\/strong> Chaplinu prvi\u010d prinese nagrado Akademije (na prvi podelitvi leta 1929, \u0161e preden se nagrada uradno imenuje oskar), ki si jo s svojo spretno kombinacijo komi\u010dne domi\u0161ljije in nadzorovane sentimentalnosti ve\u010d kot zaslu\u017ei. Film kar poka od napetih in virtuoznih vrhuncev, vendar pa ga Chaplin zavoljo silnih preglavic, ki spremljajo njegovo nastajanje (travmati\u010dna lo\u010ditev od Lite Grey; laboratorijska napaka pri razvijanju posnetkov; po\u017ear, ki uni\u010di vso scenografijo; cirku\u0161ki vagoni, ki jih ukrade skupina pijanih \u0161tudentov), v svojih spominih ne omeni niti z besedo. S Cirkusom <\/strong>se pobota \u0161ele konec \u0161estdesetih let, ko zanj napi\u0161e novo glasbeno spremljavo in naslovno pesem.<\/p>\n \u00bbPo ogledu filma Cirkus<\/strong>. Chaplin ob\u010dinstvu nikoli ne dovoli, da bi se smehljalo. Morajo se bodisi zvijati od smeha ali umirati od \u017ealosti. \/…\/<\/p>\n Do ko\u017ee premo\u010den, preznojen in ukle\u0161\u010den v premajhna obla\u010dila je Chaplin \u017eivo utele\u0161enje Goethejevega aper\u00e7u: \u010dlovek bi ne bil najbolj plemenito bitje na zemlji, \u010de bi za kaj takega ne bil preve\u010d plemenit.<\/p>\n To je prvi film Chaplinove starosti. Od svojega zadnjega se je postaral in starega se tudi dela. In najbolj ganljivo pri tem novem filmu je, ko za\u010dutimo, da ima Chaplin zdaj jasno predstavo o tem, katere mo\u017enosti so mu na voljo, in je odlo\u010den, da poskusi zgolj in samo znotraj teh omejitev dose\u010di svoj cilj.<\/p>\n Na vsakem koraku so na ogled variacije na njegove najljub\u0161e motive v vsem njihovem sijaju. Pregon se odvije v blodnjaku; njegov nepri\u010dakovani nastop bi osupnil \u0161e \u010darovnika; maska neprizadetosti ga spreminja v lutko s sejemske stojnice. Najbolj \u010dudovito pa je, kako je strukturiran konec filma. Sre\u010dni par zasuje s konfeti in misli\u0161 si: to je zagotovo konec. Nato ga spet zagleda\u0161, ko se cirku\u0161ki sprevod odpravlja na pot, on pa za njim zapre vrata in misli\u0161 si: to mora biti konec. Nato ga vidi\u0161 ujetega v za\u010daranem krogu, ki ga je poprej za\u010drtala rev\u0161\u010dina, in si misli\u0161: to mora biti konec. Nato se kamera pribli\u017ea njegovi razcapani, zveri\u017eeni pojavi, sede\u010di na kamnu sredi cirku\u0161ke arene, in misli\u0161 si, da je konec v tem trenutku povsem neizbe\u017een. Takrat pa vstane in odkoraka in ti gleda\u0161 za njim, kako izginja v daljavo s tisto zna\u010dilno chaplinovsko hojo … In zdaj, na tej edini to\u010dki, ko ni nobene prekinitve in ko bi mu tako rad s svojim pogledom sledil za vedno \u2013 se film kon\u010da!\u00ab \u00bbKo razmi\u0161ljam o Cirkusu<\/strong>, ki sem ga videl ve\u010dkrat, in o Chaplinovi umetnosti, ki jo v njem vidim, in tudi o Chaplinu samem, pomislim na to, koliko je \u0161lo v stvaritev enega samega giba, enega samega popolnega izuma, motiva ali podobe, celo nekega premora; prav toliko, kot je \u0161lo stoletij v razvoj organa, kot je oko, ali kot je \u0161lo sil, letnih \u010dasov, vetra, de\u017eja in kemije prahu v globoke odtenke neke cvetice. Spra\u0161ujem se, ali je umetnost vedno tak\u0161na, ali je nekaj, kar pride iz spomina, glas ne\u010desa preteklega, nesmrtno, ki nam prihaja naproti iz smrti; spra\u0161ujem se, ali je umetnost kot vrnitev du\u0161e k staremu \u017eivljenju, duha k svojemu spominu.\u00ab Cirkus <\/strong>je bil v kinematografu na Kolodvorski 13 (dana\u0161nji Kinodvor) prvi\u010d predvajan od 11. do 14. septembra 1931.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Potepuh se znajde v cirkusu, kjer ga nemudoma za\u010dne preganjati policija, misle\u010d, da je zmikavt. Ko se zrak raz\u010disti, se Charlie zaljubi v upravnikovo h\u010der, vendar pa mora za njeno naklonjenost tekmovati s postavnim vrvohodcem. Da bi ga prekosil in s tem osvojil dekletovo srce, Charlie \u0161e sam stopi na vrv, kjer ga pri\u010daka krdelo zlovoljnih opic.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":4269,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/4268"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4269"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4268"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
– Walter Benjamin, fragment iz leta 1928 ali za\u010detka 1929, objavljen posthumno v Gesammelte Schriften<\/em>, VI, 1991, 137-138.<\/p>\n
– Stark Young, The New Republic<\/em>, 1928<\/p>\n