{"id":415386,"date":"2026-05-27T14:12:49","date_gmt":"2026-05-27T12:12:49","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/se-eno-rundo-pa-greva\/"},"modified":"2026-06-24T11:57:45","modified_gmt":"2026-06-24T09:57:45","slug":"se-eno-rundo-pa-greva","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/se-eno-rundo-pa-greva\/","title":{"rendered":"\u0160e eno rundo, pa greva"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\nCarlobianchi in Doriano, dva luftarska petdesetletnika, ki \u017eivita po na\u010delu \u00bbnikoli ne odkloni zadnje pija\u010de\u00ab, <\/i>neke no\u010di spoznata Giulia, srame\u017eljivega in malce izgubljenega \u0161tudenta arhitekture. Naklju\u010dno sre\u010danje se razvije v brezkon\u010dno odisejado po bene\u0161ki ni\u017eini, polno slabih nasvetov, ma\u010dkastih juter, vpra\u0161ljivih poslovnih idej in kozarcev, ki so napol prazni le na prvi pogled \u2026<\/p>\n

iz prve roke
\n<\/b>\u00bbFilm \u0160e eno rundo, pa greva<\/b> se je rodil neke zimske no\u010di pred skoraj desetimi leti, po velikem pijan\u010devanju v Benetkah z mojim dragim prijateljem. Tiste no\u010di sva spoznala mladega \u0161tudenta arhitekture z bene\u0161ke IUAV in med nami se je spletlo \u010dudovito prijateljstvo. Naslednjega jutra sva mu napol v \u0161ali za\u010dela praviti o filmu \/\u2026\/ o dveh mo\u0161kih, ki bi se iz hribov odpravila na zadnji kozar\u010dek v Benetke. Skratka, film je nastal malo po naklju\u010dju in se vrti okoli treh tem: alkohola, prijateljstva in arhitekture. \/\u2026\/
\nKo sem se pred \u0161estimi leti za\u010del klatiti po bene\u0161ki ni\u017eini, \u0161e nisem vedel, kaj pravzaprav i\u0161\u010dem. Tako kot fotograf posname na stotine posnetkov, da bi jih na koncu izbral le deset, sem tudi sam nakopi\u010dil na stotine drobnih prizorov \u2013 drobce pogovorov, ujetih v barih, na vlakih, avtobusih in mestnih trgih. Leta in leta sem si vse zapisoval. Potem sva se z Adrianom Candiagom, soscenaristom filma, umaknila v piemontske hribe. V zapu\u0161\u010deni cerkvi sva zapiske razprostrla po mizi ter jih za\u010dela na novo sestavljati, kot bi \u0161lo za ko\u0161\u010dke ve\u010djega zemljevida. Za\u010dela sva pripovedovati zgodbo: medtem ko je on glasno bral, sem jaz pisal, potem sem bral jaz, on pa je pisal. Nikoli nisva ni\u010desar dvakrat prebrala, nikoli se nisva k ni\u010demur vra\u010dala. Potovala sva proti cilju, ki ga nisva poznala. Skozi okno se je odpiral pogled na srce bene\u0161ke pokrajine \u2013 scenarij sva napisala potopljena v to okolje. \/\u2026\/
\nKot v filmu pravi grof Bugnello: pomenljivo je, da v dana\u0161njem \u010dasu namesto \u2018zemlje\u2019 uporabljamo izraz \u2018teritorij\u2019 \u2013 pomenski premik pove veliko o tem, kako malo je ostalo od kme\u010dke Bene\u010dije. Kar danes vdihavamo na pode\u017eelju, bolj spominja na urbano osamljenost. To vzdu\u0161je sem sku\u0161al prenesti v film: ob\u010dutek pode\u017eelja, ki ni ve\u010d pode\u017eelje, a \u0161e ni postalo mesto. Raziskati sem \u017eelel du\u0161o regije, ki se je spremenila v razko\u0161no pokopali\u0161\u010de; vse, kar ni povezano s trgovino, izginja, ekosistemi so onesna\u017eeni, stare hi\u0161e pa zapu\u0161\u010dene ali poru\u0161ene, da bi naredile prostor za brezosebne stanovanjske stavbe. Kme\u010dka dru\u017eba je bila tesno povezana s svojim okoljem \u2013 bila je izraz zemlje same. Na\u010din \u017eivljenja, ki je stoletja zaznamoval te prostore, je izginil. Lahko bi rekli, da sem film posnel med ru\u0161evinami tiste Bene\u010dije. \/\u2026\/
\n\u017delel sem naslikati portret \u2018prave\u2019 izgubljene generacije: mo\u0161kih, rojenih v sedemdesetih, v obdobju silovitega gospodarskega razvoja, ki so se po krizi leta 2008 zna\u0161li v povsem druga\u010dnem svetu. To je generacija somraka \u2013 otroci izginjajo\u010dega sveta ter tujci v svetu, v katerem \u017eivijo danes. Carlobianchi in Doriano sta izpadla iz proizvodnega procesa, in prav zaradi tega sta v mojih o\u010deh zanimiva. Nisem sku\u0161al dose\u010di, da bi se ob\u010dinstvo z njima poistovetilo, tak\u0161ne \u010dustvene bli\u017enjice me ne zanimajo. Namesto tega \u017eelim vzbuditi ob\u010dutek \u010dudenja \u2013 v\u0161e\u010d mi je, kadar gledalca neka osebnost o\u010dara, ne pa da ves \u010das razmi\u0161lja, kateremu izmed likov je najbolj podoben. \/\u2026\/ Giulio je humanist, tip \u010dloveka, ki je ravno tako v zatonu in za katerega se zdi, da v na\u0161em svetu zanj ni prav veliko prostora. Spomni me na misel filozofa Giorgia Agambena, da je lahko resni\u010dno sodoben le tisti, ki ni sodoben; ki \u017eivi v neskladju z lastnim \u010dasom. Rad pripovedujem o ljudeh v trenutku krize ali prehoda, saj smo takrat bolj odprti za naklju\u010dja, ki jih \u017eivljenje postavi pred nas. Gre za ljudi, ki \u2013 \u010deprav ne znajo poimenovati svoje bole\u010dine \u2013 trdno verjamejo v lastno ozdravitev. <\/i>\/\u2026\/
\nZelo so mi blizu Marco Ferreri, Elio Petri, Francesco Rosi, Carlo Lizzani in vsa tista tradicija italijanskega filma, ki je znala prodreti v resni\u010dnost, jo opisati na poeti\u010den na\u010din, a hkrati brez iluzij. Ko gledam njihove filme, imam nenehno ob\u010dutek, da lucidno in pronicljivo komentirajo lasten \u010das. Prav tak\u0161ne filme bi rad snemal tudi sam \u2013 dela, ki znajo ponuditi jasen pogled na sedanjost. Da bi to dosegel, sku\u0161am obuditi \u2018izgubljene\u2019 filmske oblike: v primeru filma \u0160e eno rundo, pa greva<\/b> commedio all\u2019italiana<\/i>. Med pisanjem scenarija in pripravo na snemanje sem veliko preu\u010deval Nevarne ovinke<\/b> (Il sorpasso) in Postopa\u010de<\/b> (I vitelloni). Navdu\u0161uje me tudi japonski film; obseden sem z Masakijem Kobayashijem, prizor pri grobnici dru\u017eine Brion pa sem posnel v tehniki tatami, ki jo je izumil Yasujiro Ozu \u2013 pomagala mi je \u2018razkriti\u2019 japonski zna\u010daj Scarpove arhitekture. Poleg tega so mi blizu tudi mnogi sodobni pisatelji, na primer Vitaliano Trevisan in Francesco Maino. \/\u2026\/
\n[Med snemanjem tega filma] sem spoznal, da sovra\u017eim fikcijo in da vse bolj \u017eelim ustvarjati filme, ki govorijo o \u017eivljenju z vsemi tegobami, trivialnostmi in redkimi trenutki razsvetljenja. Rad bi, da bi moji posnetki delovali kot del ekosistema ali pokrajine. \/\u2026\/
\n\u017delim si, da bi gledalci iz dvorane odnesli tisto posebno vzdu\u0161je, ki ga \u010dutimo v filmu \u2013 veselje ob majhnih dogodiv\u0161\u010dinah, majhnih odisejadah, ki oblikujejo na\u0161a \u017eivljenja.\u00ab
\n\u2013 Francesco Sossai<\/p>\n

kritike
\n<\/b>\u00bb\/\u2026\/ v kinematografe prihaja \u0160e eno rundo, pa greva<\/b> \u2013 in videli boste, to bo pravo presene\u010denje. Film je kot sapa sve\u017eega vetra \u2013 ali bolje, glede na visoko vsebnost alkohola v zgodbi, kot kozarec pristnega vina. \/…\/ To je zgodba o zelo specifi\u010dnem antropolo\u0161kem in geografskem obmo\u010dju, ki jo mladi re\u017eiser Francesco Sossai (s scenaristom Adrianom Candiagom) pripoveduje z zares ob\u010dudovanja vrednimi eleganco, ironijo in ob\u010dutkom pripadnosti. \/…\/ Gre za \u010disto commedio all\u2019italiana<\/i> tiste lepe, sme\u0161ne, grenko-sladke vrste, posodobljeno za 21. stoletje: smejali se boste, za\u017eejalo vas bo, postali boste malce melanholi\u010dni \u2013 nato pa se boste spet smejali.\u00ab
\n\u2013 Alberto Crespi, La Repubblica<\/i><\/p>\n

\u00bbCarlobianchi in Doriano \/\u2026\/ sta \u2018prava\u2019 mo\u0161ka, kar pomeni, da sta obti\u010dala v brezciljni preteklosti \u2013 visita po barih, te\u017eita neznancem, trosita modrosti, ritualno ple\u0161eta, pokata vice, preganjata staranje in izgubljata bitko s \u010dasom, prepri\u010dana, da ju nekje \u010daka zakopan zaklad. \/\u2026\/ Ja, staromodna sta in ustavljena, antimodernisti\u010dna in toksi\u010dna (povesta, kar mislita!), toda na duhovit, burkast na\u010din (pa\u010d kaurism\u00e4kijevska krjavlja), poleg tega pa da film njuni \u2018pravi\u2019 mo\u0161kosti prilo\u017enost, da iz\u017eivi vsa svoja protislovja in vse dvoumnosti \u2013 da torej poka\u017ee, kako ljubezen med \u2018pravimi\u2019 mo\u0161kimi ni le platoni\u010dna, ampak je njeno srce \u0161e kako fluidno. Sanje je pobrala tesnoba, spakirana v sladoledno melanholijo, ki bi ji glavo zavrtelo \u017ee brezalkoholno pivo, \u010dasi pa so se tako spremenili, da sta povsem mimo, zato je bolje, da se sploh nikoli ve\u010d ne streznita. Neoliberalizem \u017ere svoje otroke, dru\u017eba ne obstaja, socialne vezi so razpadle, tako da ostaneta sama. \u0160e neorealisti\u010dno ekspresivna Bene\u010dija, po kateri polzita, se zdi kot somra\u010dno jutro po prekrokani no\u010di; neko\u010d cveto\u010di gospodarski objekti in vile so zdaj tako iz\u017eeti, katatoni\u010dni, pozabljeni in prazni, da bi jih fotoKrajnc vtaknil med svoje Praznine<\/i>. ZA +\u00ab
\n\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/i><\/p>\n

\u00bbTo je film, ki plava proti toku, a ne na vsak na\u010din; izrazito mo\u0161ki, vendar ne toksi\u010den; od za\u010detka do konca ravninski, a z zelo \u010dlove\u0161kimi vzponi in padci;\u00a0buddy movie<\/i>, ki iz bene\u0161ke province ne destilira ne\u010desa mehani\u010dnega, pa\u010d pa nekaj iskrenega; ne nare\u010dja, ampak esperanto. Sossai nekje med antropolo\u0161kim in nadrealisti\u010dnim, na\u017eganim in le malce okajenim vr\u017ee kamen in ne skriva (preve\u010d) svoje roke, ko prosi dva veselja\u0161ka mu\u0161ketirja in njunega vajenca Giulia, naj nas odpeljejo pro\u010d in povabijo s seboj, po stopinjah Mazzacuratija, Jarmuschevega minimalizma, Kaurism\u00e4kijevega okusa\/vonja \u2013 ter ekstremne, ehm, navpi\u010dnosti Carla Scarpe. Precej nor film: zaradi svoje \u010dudovite neaktualnosti v na\u0161i kinematografiji, zaradi ideje, ritma in zgradbe. Lahko bi rekli, in tudi bomo, da je pred nami avtor v nastajanju, osredoto\u010den in neukrotljiv, racionalen in svobodomiseln, resnicoljuben in celo so\u010duten. \/…\/ Sossai uporablja igralce z me\u0161anico resnosti in \u0161aljivosti, v filmu i\u0161\u010de identiteto, v commedii all\u2019italiana<\/i> komi\u010dnost, v bene\u0161ki komediji realisti\u010dnost, v samem sebi pa sposobnost pripovedovanja z oro\u0161enimi o\u010dmi in hripavim glasom \u010dloveka, ki je v \u017eivljenju \u017ee veliko do\u017eivel.\u00ab
\n\u2013 Federico Pontiggia, Cinematografo<\/i><\/p>\n

\u00bbSvet filmskih festivalov je lahko tako obupno enoli\u010den, da je sre\u010danje s filmom, ki se odmika od njegovih estetskih in pripovednih konvencij, resni\u010dno razlog za praznovanje. Naj bo njegov seznam vplivov \u0161e tako dolg in raznolik \u2013 od italijanskih filmov \u0161estdesetih let pa vse do Akija Kaurism\u00e4kija \u2013, drugi celove\u010derec Francesca Sossaija vse svoje navdihe zdru\u017ei v nekaj, kar deluje osve\u017eujo\u010de \u017eivo.\u00a0\u0160e eno rundo, pa greva<\/b> naznanja nov talent \/\u2026\/ in potrjuje, da so najbolj vznemirljivi sodobni italijanski cineasti tisti, ki snemajo dale\u010d stran od velikih mest, okoli katerih se je neko\u010d vrtela italijanska kinematografija.\u00ab
\n\u2013 Leonardo Goi, Filmmaker Magazine
\n<\/i><\/p>\n

\u00bbTu je film, ki je hkrati prefinjen in ljudski, nabit z idejami in globok, zabaven in melanholi\u010den \u2013 tak\u0161en, kakr\u0161ne so snemali neko\u010d. Poganjajo ga natan\u010dno umerjeni posnetki in trije \u010dudoviti igralci, pospremljeni s hipnoti\u010dnim folk-rock-bluesom bene\u0161kega [kantavtorja] Krana. V vse tri glavne junake se v hipu zaljubimo \/\u2026\/.\u00ab
\n\u2013 Fabio Ferzetti, L\u2019Espresso<\/i><\/p>\n

\u00bbTo je eden tistih redkih in \u010dude\u017enih filmov na\u0161e kinematografije, ki znajo ujeti krhkost \u017eivljenja v majhnih mestih, zahvaljujo\u010d ljubezni, ki jo re\u017eiser \/\u2026\/ goji do svojih likov.\u00ab
\n\u2013 Pedro Armocida,\u00a0Il Giornale<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Francesco Sossai vdihne novo \u017eivljenje italijanski komediji z grenko-sladkim filmom ceste, v katerem se z dvema starima prijateljema potikamo po bene\u0161ki ni\u017eini, praznimo kozar\u010dke in se sku\u0161amo spomniti, kaj je \u017ee tista \u00bbzares neverjetna stvar o \u017eivljenju\u00ab, ki jo je odkril Carlobianchi. Veliki zmagovalec presti\u017enih italijanskih filmskih nagrad David di Donatello.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":416919,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/415386"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/416919"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=415386"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}