{"id":415341,"date":"2026-05-07T08:44:38","date_gmt":"2026-05-07T06:44:38","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/pesem-gozdov\/"},"modified":"2026-05-07T08:50:25","modified_gmt":"2026-05-07T06:50:25","slug":"pesem-gozdov","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/pesem-gozdov\/","title":{"rendered":"Pesem gozdov"},"content":{"rendered":"<p>zgodba<br \/><i>\u00bbMol\u010dati, poslu\u0161ati \u2026 in morda videti.\u00ab <\/i>Fotograf<i> <\/i>narave<i> <\/i>Vincent Munier nas povabi v osr\u010dje francoskih Vogezov, kjer ga je njegov o\u010de Michel, strasten za\u0161\u010ditnik gozdov, neko\u010d vpeljal v umetnost opazovanja. Pri\u0161el je \u010das, da svoje znanje predata Simonu, Vincentovemu sinu. Sledimo trem generacijam dru\u017eine Munier, kako <i>\u00bbpo prstih\u00ab<\/i> hodijo po gozdu<i> <\/i>in potrpe\u017eljivo \u010dakajo na trenutek, ko bo listje za\u0161elestelo in se bo izza dreves prikazalo nevidno bitje. Zve\u010der, ob soju sve\u010d, Michel vnuku pripoveduje zgodbe: o svojem sre\u010danju z redkim divjim petelinom ali pa tisto o risu &#8230;<\/p>\n<p><b>iz prve roke<br \/><\/b>\u00bbOdra\u0161\u010dal sem nedale\u010d od gozda, s star\u0161ema, ki sta me nau\u010dila gledati drevesa, ptice in veter tako, kot gledamo zaklad. To je redek privilegij in \u010dutil sem, da je pri\u0161el \u010das, da ga delim prek filma. \/\u2026\/ Ve\u010dina posnetkov je nastala v okolici mojega doma, nekateri pa tudi v hribovju Jura. To so gozdovi, v katerih sem odra\u0161\u010dal in kjer sem se nau\u010dil opazovati divje \u017eivali. Vedno sem bil prepri\u010dan, da v iskanju intenzivnih trenutkov ni treba potovati na konec sveta. Lisica, ki se v jutranji ali ve\u010derni svetlobi pojavi na jasi, lahko vzbudi ravno tako mo\u010dna \u010dustva kot sre\u010danje s panterjem v Himalaji. Ta bli\u017eina je bila zame pomembna. \u017delel sem pokazati, da je \u010dude\u017enost mogo\u010de najti prav tu, pred lastnimi vrati, v najbolj znanih pokrajinah \u2013 \u010de smo se le pripravljeni potopiti vanje. \/\u2026\/<br \/>Film je \u017ee zelo zgodaj prevzel obliko nekak\u0161nega ve\u010dernega dru\u017eenja, skoraj pravljice. Ko\u010da je postala osrednji prostor; kot kak\u0161no ognji\u0161\u010de, okoli katerega se zberejo ljudje; prostor, kjer zgodbe o\u017eivijo in se prena\u0161ajo naprej. A to ni le zgodba o dru\u017eini; je na\u010din, kako povedati, da tudi gozd sam pripoveduje svojo zgodbo. \/\u2026\/ Na\u0161 cilj je bil opazovati divje \u017eivali, a tudi one so nenehno opazovale nas. Prav ta igra ogledal je tisto, kar me zanima: snemati, vendar ne s polo\u017eaja mo\u010di, pa\u010d pa \u0161ibkosti, spo\u0161tljivosti. \/\u2026\/ \u017delel sem, da bi tudi gledalec imel to izku\u0161njo; da bi imel ob\u010dutek, kot da sam \u010daka v temi, z vsemi \u010dutili na pre\u017ei. \/\u2026\/<br \/>Moje \u017eivljenje se je za vedno spremenilo, ko sem se pri dvanajstih letih \u2013 toliko je bil med snemanjem filma star tudi Simon \u2013 zna\u0161el iz o\u010di v o\u010di s srno. Na prvi pogled nepomemben trenutek, ki pa je usodno vplival na mojo \u017eivljenjsko pot. V\u010dasih ni treba veliko, da se otrokova usoda zasuka: eno samo sre\u010danje, \u010dustvo ali trenutek milosti je lahko dovolj. Pravi izziv pa je, da te intenzivnosti z leti ne izgubimo, kljub mo\u010di navad in vplivom dru\u017ebe. Vedno moramo ohraniti \u010dut za \u010dudenje. In prav to sku\u0161am narediti s filmom: <i>\u2018razpihati \u017eerjavico \u010dudenja\u2019<\/i> \u2013 \u010de si sposodim besede filozofa Baptista Morizota \u2013, da ta ne\u017eni plamen ne bi nikoli ugasnil. \/\u2026\/<br \/>Gozd ni samo lepa kulisa ali vir surovin, ampak kompleksen in \u017eiv svet. \/\u2026\/ \u017delel sem opozoriti, da smo tudi sami del tega sveta. O \u017eivalih \u0161e vedno preve\u010dkrat govorimo kot o \u2018\u0161kodljivcih\u2019, \u2018lovni divjadi\u2019 in podobno \u2013 kot da moramo vse ocenjevati skozi prizmo lastnih interesov. Ta odnos odra\u017ea pogled, ki se osredoto\u010da na \u010dloveka, vse ostalo pa je manj pomembno. Toda v gozdu ni hierarhije. Vsako bitje, od najmanj\u0161ega do najve\u010djega, prispeva k splo\u0161nemu ravnovesju. Aldo Leopold je zapisal, da se moramo nau\u010diti <i>\u2018misliti kot gora\u2019<\/i>. Jaz pa bi zdaj rad, da se nau\u010dimo misliti kot gozd. \/\u2026\/ Re\u010di, da je narava lepa, ni ve\u010d dovolj. Zavedati se moramo, da ta lepota ni razko\u0161je, ampak nujni pogoj za na\u0161e pre\u017eivetje. \/\u2026\/<br \/>Verjamem, da je mogo\u010de ozave\u0161\u010dati prek lepote, poezije in \u010dudenja. To je pot do dejanj. \/\u2026\/ Rad bi \u0161e naprej upal, da nas lahko bolj ob\u010dutljiv, bolj poeti\u010den odnos do narave spremeni. Nimam se za aktivista v klasi\u010dnem pomenu besede, ampak za nekoga, ki posreduje \u010dustva. Znova se moramo nau\u010diti, kako postati bitje med bitji, ne nad njimi in ne lo\u010deni od njih.\u00ab<br \/>\u2013 Vincent Munier<\/p>\n<p><b>kritike<br \/><\/b>\u00bbTo je veliko ve\u010d kot zgolj dokumentarec, ki gledalca vabi k odkrivanju favne in flore evropskih borealnih gozdov; je predvsem tanko\u010duten film, ki opisuje, kako se je ljubezen do narave prena\u0161ala skozi tri generacije, med dolgimi pohodi po prostranih pokrajinah ter no\u010dmi, pre\u017eivetimi v ko\u010dah. Najlep\u0161e sekvence niso tiste, ki prikazujejo divje \u017eivali v njihovem naravnem okolju, ampak dolgi ve\u010deri, ko vnuk, o\u010de in dedek ob soju sve\u010d kramljajo o lepotah sveta \/\u2026\/.\u00ab<br \/>\u2013 Baudouin Eschapasse, <i>Le Point<br \/><\/i><\/p>\n<p>\u00bb\u010ce je&nbsp;<b>Sne\u017eni leopard<\/b> temeljil na jasnem cilju, prestopanju meja, izjemnem, je <b>Pesem gozdov<\/b> njegovo skoraj popolno nasprotje: intimen, kontemplativen film osupljive \u010dustvene mo\u010di, zgrajen okoli dveh dejanj prenosa. V prvem avtorjev o\u010de Michel svojega vnuka Simona uvaja v potrpe\u017eljivo opazovanje \u017eivljenja v gozdu; drugo pa poteka med Vincentom Munierjem in gledalcem, pri \u010demer nam avtor poka\u017ee nekaj, kar \u017ee predolgo izgubljamo izpred o\u010di; kar ogro\u017ea \u010das, ki se s tem no\u010de ve\u010d ukvarjati \u2013 namre\u010d divjino: \u017eivalsko, rastlinsko, duhovno. Ta izbruhne v be\u017enih, fantomskih in osupljivih podobah, med katerimi mnoge sodijo med najbolj nepozabne, kar smo jih letos videli na velikem platnu \u2013 tisto sre\u010danje z risom nekje na polovici filma se vam bo gotovo za vedno vtisnilo v spomin.\u00ab<br \/>\u2013<i> <\/i>Lelo Jimmy Batista, <i>Lib\u00e9ration<\/i><\/p>\n<p>\u00bbNevarnosti, da bi film deloval kot zbirka lepih fotografij, se cineast pogosto izogne tako, da posnetkom vdahne liri\u010dno gostoto, ki evocira cel spekter sodobne metafizi\u010dne poezije.\u00ab<br \/>\u2013 Jean-Marie Samocki, <i>Cahiers du Cin\u00e9ma<\/i><\/p>\n<p>\u00bb<b>Pesem gozdov<\/b> je za razliko od mnogih ekolo\u0161kih dokumentarcev delo, ki je v svoji melanholi\u010dnosti polno svetlobe. Film, ki nam ogreje du\u0161o in proti kateremu bi radi iztegnili roke, kot proti tabornemu ognju v mrzlem zimskem vetru.\u00ab<br \/>\u2013 Adrien Gombeaud, <i>Les Echos<\/i><\/p>\n<p>\u00bbOsupljivi, hipnoti\u010dni posnetki veli\u010dastne narave, na katerih se medsebojno zrcalijo korenine drevesa, kremplji roparske ptice in zgubane roke starega mo\u017ea; kontemplativna in umirjena zvo\u010dna kulisa, podprta z izvirno glasbo Warrena Ellisa:&nbsp;<b>Pesem gozdov<\/b> je navdihujo\u010d dokumentarec, ki nas \u2013 in na\u0161e otroke \u2013 u\u010di, da si vzamemo \u010das, se znova pove\u017eemo s svojim ekosistemom in ritmom \u017eivljenja, od katerih nas na\u0161 hiperpovezani svet vsak dan malo bolj oddaljuje.\u00ab<br \/>\u2013&nbsp;Nicolas Schaller, <i>L\u2019Obs<\/i><\/p>\n<p>\u00bbFilm ne sku\u0161a pou\u010devati. Veli\u010dastne podobe megle, ki odprejo in zaklju\u010dijo pripoved, nas odpeljejo bolj v obmo\u010dje poezije. Gre za poskus ujetja lepote, ki ima manj opraviti s spektakularnostjo \u2013 \u010deprav film vklju\u010duje kar nekaj osupljivih sre\u010danj z \u017eivalmi, katerih podrobnosti naj ostanejo presene\u010denje \u2013 kot z ve\u010dnim obnavljanjem \u017eivljenja.\u00ab<br \/>\u2013 Boris Bastide, <i>Le Monde<\/i><\/p>\n<p>\u00bb\u0160e bolj kot v Munierovem prej\u0161njem filmu lahko na platnu ob\u010dudujemo lepoto posnetkov in tisti intimni odnos do \u017eivali, ki je bistvo njegove umetnosti.\u00ab<br \/>\u2013 Adrien Gombeaud,<b> <\/b><i>Positif<\/i><\/p>\n<p>\u00bbDokumentarec, ki ga je treba odkrivati na \u010dim ve\u010djem platnu.\u00ab<br \/>\u2013<i> <\/i>Olivier Bachelard, <i>Abus de Cin\u00e9<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Fotograf narave Vincent Munier nas po Sne\u017enem leopardu, kjer je po tibetanskem vi\u0161avju iskal skrivnostno veliko ma\u010dko, tokrat povabi na intimno popotovanje v doma\u010de Vogeze, da bi se skupaj z njim prepustili zvokom, teksturam in vonjem starodavnih gozdov. Cezar za najbolj\u0161i dokumentarec.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":415342,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/415341"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/415342"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=415341"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}