{"id":410061,"date":"2026-03-18T11:57:20","date_gmt":"2026-03-18T10:57:20","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/iskalci\/"},"modified":"2026-03-18T12:02:06","modified_gmt":"2026-03-18T11:02:06","slug":"iskalca","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/iskalca\/","title":{"rendered":"Iskalca"},"content":{"rendered":"

\u00bbTeksas 1868.\u00ab<\/em> Ethan Edwards (John Wayne) se tri leta po koncu dr\u017eavljanske vojne, v kateri se je boril na strani pora\u017eene konfederacije (in se potem klatil, verjetno ropal banke, se kot najemnik boril za mehi\u0161kega cesarja Maksimiljana, pobijal), hladno in brezizrazno vrne domov, na teksa\u0161ki ran\u010d svojega brata Aarona (Walter Coy). Gledajo ga kot duha, videli ga niso \u017ee dolgih sedem let, a ga lepo in stilizirano sprejmejo, zlasti Aaronova \u017eena Martha (Dorothy Jordan), ki ne\u017eno bo\u017ea njegov voja\u0161ki pla\u0161\u010d \u2013 med njima je nekaj neizre\u010denega, celo neizrekljivega. Morda sta imela afero, morda je vse skupaj le platonsko. Da je nekaj med njima, vemo le mi in pastor \/ \u0161erif \/ stotnik Clayton (Ward Bond), ki zna brati poglede. In streljati s pogledi. Kot Ethan. A kazen je neizbe\u017ena. Ker Koman\u010di sosedom, dru\u017eini Jorgensen, ukradejo \u017eivino, se Ethan pridru\u017ei Claytonovim rend\u017eerjem, ki sku\u0161ajo \u017eivino vrniti Jorgensenom, a to je le past. Koman\u010di, ki jih vodi brezobzirni Brazgotina (Henry Brandon), alias Scar, alias Cicatriz, medtem napadejo ran\u010d Edwardsovih, po\u017egejo hi\u0161o ter pobijejo Aarona, Martho in njunega sina Bena (Robert Lyden), njuni h\u010derki, starej\u0161o Lucy (Pippa Scott) in devetletno Debbie (najprej jo igra Lana Wood in potem Natalie Wood), pa ugrabijo. Martho tudi posilijo. Pes pre\u017eivi.<\/p>\n

Tako se odpre Fordov vestern Iskalca<\/b>, posnet po romanu Alana Le Maya. Ta temelji na resni\u010dni zgodbi o devetletni Cynthii Ann Parker, ki so jo leta 1836 ugrabili Koman\u010di, s katerimi je potem pre\u017eivela 24 let, pravi Glenn Frankel (The Searchers: The Making of an American Legend,<\/i> 2013). Zgodba je obsedala in stra\u0161ila Ameri\u010dane, ker so bili prepri\u010dani, da je Cynthio doletela \u00bbhuj\u0161a usoda od smrti \u2013 seks z Indijanci\u00ab.
<\/i><\/p>\n

\/\u2026\/ Ford, ki se nikoli ne izjasni, koliko let traja iskanje Debbie (pet, sedem ali deset?), lu\u0161\u010di rasizem, ki je vgrajen v vestern. Odmotava ga. In ko ga odmotava, naleti tudi na svoj lastni rasizem. Obenem pa se igra z gledalcem \u2013 Iskalca<\/b> sta nedore\u010dena, polna dvoumnosti, nejasnosti in nekonsistentnosti (od tod Godardovo \u010dudenje, kako lahko sovra\u017ei Johna Wayna, ker podpira skrajnega desni\u010darja Barryja Goldwaterja, in ga obenem ljubi, ker na koncu dvigne Debbie v naro\u010dje). Ford ho\u010de o\u010ditno poudariti iracionalnost, nelogi\u010dnost in absurdnost rasizma. Gledalca spretno zavaja \u2013 in ga pusti, da se utaplja v fantazijah o rasizmu. In v rasisti\u010dnih fantazijah.<\/p>\n

Antirasisti\u010dni vestern je nekaj paradoksalnega in protislovnega, pravi Douglas Pye (Double Vision: Miscegenation and Point of View in The Searchers<\/i>, v zborniku The Searchers).<\/i> \u00bbV resnici je nemogo\u010de ube\u017eati pojmom belega supremacizma, ki oblikujejo vestern.\u00ab<\/i> Tu, v vesternu Iskalca<\/b>, ki ni dobil niti ene oskarjevske nominacije in ki ga je John Tuska \u2013 predvsem zaradi mitiziranja la\u017ei, za katere vsi vemo, da so la\u017ei \u2013 ozna\u010dil za \u00bbenega izmed najpodlej\u0161ih protiindijanskih filmov v zgodovini\u00ab<\/i> (The American West in Film: Critical Approches to the Western,<\/i> 1985), ni udobnih in varnih identifikacij. Tu ni nobene koherentnosti in racionalnosti. \u0160e celo distanciranje od junaka ne vodi nikamor. Noben vestern si ni nikoli tako prizadeval, da bi \u00bbnas vpletel v nevrozo rasizma\u00ab.
<\/i><\/p>\n

Zakaj je Ethan sploh tako obseden s svojo ne\u010dakinjo? Kaj pomenijo vsi tisti perverzni, freudovski posnetki iz jame? Zakaj je z Debbie tako mani\u010dno, tako regresivno in tako atavisti\u010dno obseden, da se zdi, da jo ho\u010de ubiti? Si premisli zato, ker v njenih o\u010deh vidi \u017eensko, Martho, ki jo je ljubil, kot je rekel John Wayne svojemu biografu Michaelu Munnu (John Wayne: The Man Behind the Myth,<\/i> 2003)? Ali zato, ker jo na koncu ob Marthini temi, alias Loreni \u2013 dvigne in se ob tem spomni, kako jo je ljube\u010de dvignil, ko je bila majhna (resda misle\u010d, da je Lucy, ki je medtem \u2013 \u00bbnepri\u010dakovano\u00ab \u2013 zrasla)? Ali kot pravi Peter Lehman (You Couldn\u2019t Hit It on the Nose: The Limits of Knowledge in and of the Searchers,<\/i> v zborniku The Seachers<\/i>): \u00bbEthan je ne more ubiti zato, ker se ob tej gesti spomni na nekaj, kar je po\u010del z Debbie, ko je bila majhna.\u00ab<\/i> Kaj je po\u010del z njo? Jo je nadlegoval? Bi morali v tem, da jo ne\u017eno lopne po zadnjici, videti kaj ve\u010d? Je njen o\u010de? Si \u017eeli, da bi bil njen o\u010de? Kaj ho\u010de povedati Martinu, pa mu ta ne pusti? Ethan pravi, da je v kanjonu na\u0161el in pokopal Lucy, a kaj \u010de jo je na\u0161el \u0161e \u017eivo in jo potem sam ubil, se spra\u0161uje Lehman. Je tudi ona njegova h\u010di? Jo je ubil, ker so jo \u00bboku\u017eili\u00ab Koman\u010di? Ker ni ve\u010d bela?<\/p>\n

Ford gledalca sili v nelagodno soo\u010danje z lastnimi strahovi, predsodki, nevrozami, psihozami in obsesijami \u2013 v spolno in rasno fantaziranje. Rasizem pa je itak nelo\u010dljiv od spolne zavisti. Glenn Frankel omenja, da je Tom Grayson Colonnese, delno Santee Sioux, profesor primerjalne knji\u017eevnosti in direktor programa \u0161tudijev o ameri\u0161kih Indijancih na univerzi v Washingtonu (Seattle), opozoril, da je \u00bbre\u010di Indijancem, naj gledajo vestern z Johnom Waynom, tako, kot bi jih vpra\u0161al, \u010de ho\u010dejo obiskati \u0161olsko dvori\u0161\u010de, na katerem so jih vsak dan pretepali\u00ab. <\/i>In Iskalca<\/b> sta vestern z Johnom Waynom. Ironija je v tem, da je bil ta film v o\u010deh kritikov leta 1956 natanko to \u2013 le \u0161e en vestern z Johnom Waynom. In ni\u010d ve\u010d. Nekateri so v njem celo videli kavbojski film za otroke. Ethanovega rasizma sploh niso opazili, pravi Frankel, ki mu je Joseph McBride v intervjuju rekel: \u00bbRasizem je bil v ameri\u0161ki kulturi tako endemi\u010den, da ga ljudje niso niti opazili. Johna Wayna so imeli za konvencionalnega junaka vesternov. Nih\u010de ni dojel.\u00ab
<\/i>\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Zadnje posilstvo v Parizu: filmske klasike v dobi kulture \u010drtanja<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ikoni\u010dni vestern Johna Forda, posnet po romanu Alana Le Maya, z Johnom Waynom v glavni vlogi. Ali: \u00bbKako je John Ford lu\u0161\u010dil rasizem\u00ab \u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":410071,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/410061"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/410071"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=410061"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}