{"id":407970,"date":"2026-02-19T15:14:27","date_gmt":"2026-02-19T14:14:27","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/tekac-2\/"},"modified":"2026-02-19T15:17:07","modified_gmt":"2026-02-19T14:17:07","slug":"tekac-2","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/tekac-2\/","title":{"rendered":"Teka\u010d"},"content":{"rendered":"

iz prve roke<\/strong>
\u00bbMoji prvi trije filmi so bili velike produkcije z velikimi zvezdniki. Vendar sem kmalu spoznal, da se moram vrniti k svojim osebnim izku\u0161njam; k lastnemu do\u017eivljanju mesta, lastnim izku\u0161njam posameznika znotraj skupine …, k stvarem, ki so mi zares pomembne in se v velikih produkcijah izgubijo, saj se te ukvarjajo le z vpra\u0161anjem, kako<\/i> je nekaj narejeno, ne pa zakaj<\/i> ali od kod izvira. Film, kot je Teka\u010d<\/b>, prihaja iz srca, iz moje du\u0161e. To je \u010disto druge vrste film. Odkar sem naredil ta korak, nisem ve\u010d skrenil s svoje ustvarjalne poti. Med snemanjem prvih treh filmov sem se nau\u010dil, kako uporabljati tehni\u010dna in vizualna orodja, kako pripovedovati zgodbo in kako uporabljati kamero. \u0160ele ko sem vse to razumel, sem lahko naredil, kar sem \u017eelel: na velikem platnu upodobil like, ki so mi podobni. Mislim, da so prav ta pristop in zgodbe teh otrok povzro\u010dili nastanek novega filmskega vala v Iranu. \/\u2026\/ Teka\u010d<\/b> \u0161e vedno deluje sve\u017ee, ker so vsi dogodki v njem resni\u010dni. Ni\u010desar si nisem izmi\u0161ljeval. Tekmovanja v teku in vo\u017enja s kolesom so stvari, ki sem jih kot otrok po\u010del tudi sam. \/\u2026\/ Ko film gledam danes, se mi zdi, da ima vsak prizor ve\u010d razli\u010dnih pomenov, takrat pa nisem razmi\u0161ljal tako. \u010ce bi med snemanjem filma mislil na simboliko, gledalcem ne bi mogel ustrezno posredovati svoje izku\u0161nje. Vsak \u010dlovek ima druga\u010dno \u017eivljenje, la\u017enih zgodb pa ni mogo\u010de \u2018prevajati\u2019. Naj vam povem, zakaj sem posnel ta film. V tistem \u010dasu smo bili v vojni z Irakom. Mesto Abadan, kjer sem se rodil in odra\u0161\u010dal, je bilo uni\u010deno in ljudje so se preselili v druge kraje. Vedno ve\u010d otrok je ostajalo brez star\u0161ev, mnogi pa so se zna\u0161li na ulici, ker niso mogli ve\u010d obiskovati \u0161ole. Bilo je veliko sirot. Ljudem sem \u017eelel pokazati lastne izku\u0161nje iz otro\u0161tva; kaj pomeni \u2018pasti in se spet pobrati\u2019. Vojna je spopad med dr\u017eavami, a takrat so se morali tudi otroci vsak dan boriti \u2013 za pre\u017eivetje. Teka\u010d<\/b> govori o upanju. Ko je pri\u0161el na platna, je bil velika uspe\u0161nica. Ljudi, ki so si ga ogledali, je navdihnil, dal jim je novo mo\u010d. Nekateri star\u0161i so svoje novorojene otroke celo poimenovali Amiro.\u00ab
\u2013 <\/i>Amir Naderi<\/p>\n

kritike
<\/b>\u00bbZa iranske re\u017eiserje moje generacije je Amir Naderi maestro. Filmskega ustvarjanja smo se nau\u010dili ob gledanju njegovih filmov. \/\u2026\/ V Teka\u010du<\/b> ustvari mesto, ki v resnici ne obstaja, vendar deluje popolnoma resni\u010dno; gledalec ne ve, kje se ta kraj nahaja, vendar ga razume. Film mi je pokazal tudi, da je pot pomembnej\u0161a od cilja. Smo kot teka\u010di: ni va\u017eno, kam bomo prispeli \u2013 pomemben je tek sam, potovanje.\u00ab
<\/i>\u2013 Mohammad Rasoulof, re\u017eiser filma Seme svetega figovca<\/b> (Daneh anjeer moghadas)<\/p>\n

\u00bbAvtobiografska mojstrovina Amira Naderija Teka\u010d<\/b> je eden prvih postrevolucionarnih iranskih filmov, ki so ga predvajali in slavili po vsem svetu. Epski prizor, v katerem fantje te\u010dejo \u010dez naftno polje proti kocki tale\u010dega se ledu \u2013 svoji trofeji \u2013, je postal simbol nove iranske kinematografije, ki je vzniknila v osemdesetih letih. \/\u2026\/ Film nikjer ne omeni vojne med Iranom in Irakom, ene najdalj\u0161ih in najbolj smrtonosnih vojn 20. stoletja, ki je trajala od leta 1980 do 1988 ter terjala ve\u010d kot milijon \u017eivljenj. Najbli\u017eje, kar Teka\u010d<\/b> pride sklicevanju na uni\u010dujo\u010di konflikt, je kratek, nepozaben prizor, v katerem Amiro opazuje enonogega mladeni\u010da. Toda ta izpustitev le \u0161e pove\u010da mo\u010d filma, saj internalizira izku\u0161njo vojne. Teka\u010d<\/b> je pre\u017eet z ob\u010dutkom boja za pre\u017eivetje, pa \u010deprav gro\u017enja ni jasno izra\u017eena. \/\u2026\/ Radikalna preprostost, ki meji na abstrakcijo, je Naderijev za\u0161\u010ditni znak; njegovi filmi se pogosto osredoto\u010dajo na dolo\u010deno idejo skozi formalno ponavljanje. Obsesivne te\u017enje lahko uni\u010dijo lik, a hkrati oblikujejo film. Ko Amiro kupi pregorelo \u017earnico (tako ali tako nima elektrike), to ni beckettovski <\/i>trenutek \u2013 omenjeni predmet je utele\u0161enje sekundarne \u017eelje: najprej gibanje, potem svetloba. Teka\u010d<\/b>, ki zdru\u017euje svetlobo in gibanje, je filmska umetnost v naj\u010distej\u0161em pomenu besede.\u00ab
\u2013 Ehsan Khoshbakht<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Eden prvih postrevolucionarnih iranskih filmov, ki je dosegel mednarodni uspeh.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":408008,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/407970"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/408008"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=407970"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}