V obmorski vili premo\u017ene dru\u017eine se pojavi skrivnosten mladeni\u010d in njeno udobno, a zdolgo\u010daseno in zlagano malome\u0161\u010dansko \u017eivljenje kmalu obrne na glavo. Karizmati\u010dni Per s svojimi hedonisti\u010dnimi in socialisti\u010dnimi idejami najprej izzove o\u010deta, nato zapelje h\u010der in nazadnje osvaja \u0161e zapostavljeno mater. H\u010derki Susanne na 16-milimetrskem projektorju ka\u017ee pornografske filme. Ko pa prizore, v katerih nastopa sama Susanne, predvaja materi, je to kon\u010dno kaplja \u010dez rob.<\/p>\n
\u00bbThomsen je zahteval pravico do uporabe trdoeroti\u010dne pornografije v filmu, ki je opozarjal na nevarnost pornografije. Toda ko se je prito\u017eil zoper odlo\u010ditev cenzorjev, je po mnenju mnogih spodkopal \u0161e zadnji branik zoper popolno ‘pornifikacijo’ kulture. \u010ceprav so ga nekateri obto\u017eevali mu\u010deni\u0161kega kompleksa, to ni bila le impulzivna provokacija. Vklju\u010ditev troeroti\u010dnih pornografskih prizorov je bila bistvena za film: Thomsen je pregledal na stotine ur starih 16-milimetrskih eroti\u010dnih filmov, da bi na\u0161el prave prizore, primere tako imenovane ‘klini\u010dne pornografije’, ki bi brez zadr\u017ekov prikazovali mehaniko spolnega akta. \/\u2026\/ Gledalcem je hotel pokazati pravo naravo pornografije in ne pornografskega filma. Ta razlika je bila zanj bistvena. Dejstvo, da je film posnel v bran spodobnosti, je po njegovem mnenju upravi\u010devalo uporabo kakr\u0161nega koli materiala za dosego tega cilja. \/\u2026\/ Ko mu je \u0161tudentska organizacija Univerze v Kopenhagnu predlagala, da bi \u0161e necenzurirano verzijo filma predvajali \u0161tudentom in ad hoc sestavljeni poroti enajstih strokovnjakov z razli\u010dnih podro\u010dij, se je re\u017eiser strinjal. Na dan projekcije, 15. februarja 1966, je pri\u0161lo toliko ljudi, da se skozi hodnike in stopni\u0161\u010da, ki so vodili do avditorija, ni bilo mogo\u010de prebiti. Na stotine ljudi je ostalo pred vrati, in ko so na platnu zatrepetale prve podobe, so ljudje sedeli po tleh in stali vzdol\u017e vseh sten. Porota, ki jo je sestavljalo enajstero zdravnikov, pisateljev, psihologov, profesorjev prava in podobno, je prepoznala film za nedol\u017enega in z devet proti dva izglasovala, da bi morali pornografski prizori ostati nedotaknjeni. Projekcija je spro\u017eila \u0161ir\u0161o debato o cenzuri, bolje re\u010deno odsotnost debate, saj so se vsi \u010dlani porote in glavnina ob\u010dinstva strinjali, da bi morali dr\u017eavno cenzuro nad filmom v celoti odpraviti. \/\u2026\/ Marca so re\u017eiser in cenzorji kon\u010dno dosegli sporazum: filma ne bodo porezali, temve\u010d bodo \u010dez nespodobne prizore natisnili velike bele kri\u017ee \u2026 \/\u2026\/ \u010ceprav je bilo jasno povedano, da je projekcija v \u0161tudentskem domu zaprtega tipa in da kritiki o filmu \u0161e ne smejo pisati, je psiholog Gerhard Nielsen Thomsenu poklonil br\u017ekone najbolj\u0161o kritiko, kar jih je kdaj dobil, reko\u010d, da gre za odli\u010dno napisano in odigrano filmsko umetnost najvi\u0161jega kalibra. Svetoval je tudi, naj si pravosodni minister film ogleda v kinu, skupaj z vsemi ostalimi vladnimi uradniki in njihovimi soprogami. \/\u2026\/ spregledana mojstrovina iz specifi\u010dnega trenutka v \u010dasu, ko se je Danska iz izoliranega zakotja na obrobju Evrope spreminjala v najbolj liberalno dru\u017ebo na svetu. Strup<\/strong> je bil v tem procesu prelomnega pomena.\u00ab Thomsenov Izrek (Teorema, 1968) po dansko in pred Pasolinijem je tako dvorezen kot njegov naslov (gift pomeni \u00bbstrup\u00ab ali \u00bbporo\u010den\u00ab). Re\u017eiser si ga je zamislil kot polemi\u010dni traktat zoper pornografijo in moralni razkroj danske dru\u017ebe. Toda ko ga je napolnil z goloto in celo trdoeroti\u010dnimi prizori, je ironi\u010dno tlakoval pot prav tistemu, proti \u010demur je pridigal: cenzure osvobojeni Danski, ki je leta 1969 kot prva de\u017eela legalizirala pornografijo. Cenzorji so dali \u010dez eksplicitne prizore v filmu natisniti mastne bele kri\u017ee (in jih uspeli tako napraviti \u0161e bolj opolzke). Na tak\u0161ni, zgodovinski filmski kopiji si bomo Strup tudi ogledali! <\/p>\n","protected":false},"featured_media":405664,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/405663"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/405664"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=405663"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\u2013 Jack Stevenson, Scandinavian Blue: The Erotic Cinema of Sweden and Denmark in the 1960s and 1970s<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"