{"id":405342,"date":"2026-01-20T14:48:13","date_gmt":"2026-01-20T13:48:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/pozabljeni\/"},"modified":"2026-01-20T15:02:06","modified_gmt":"2026-01-20T14:02:06","slug":"pozabljeni","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/pozabljeni\/","title":{"rendered":"Pozabljeni"},"content":{"rendered":"<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bb\u00d3scar [Dancigers] se je navdu\u0161il nad idejo o filmu o revnih, na pol zapu\u0161\u010denih otrocih, ki \u017eivijo iz rok v usta (tudi meni so bili zelo v\u0161e\u010d<strong> \u010cistilci \u010devljev <\/strong>Vittoria de Sice). \u0160tiri ali pet mesecev sem, v\u010dasih s svojim scenografom, Kanad\u010danom Fitzgeraldom, v\u010dasih z Luisom Alcorizo, najve\u010dkrat pa sam, hodil po \u2018izgubljenih mestih\u2019, improviziranih, zelo revnih predmestnih \u010detrtih okrog Ciudada de M\u00e9xica. Nekoliko zamaskiran, oble\u010den v svoja najbolj pono\u0161ena obla\u010dila sem opazoval, poslu\u0161al, postavljal vpra\u0161anja, navezoval stike. Nekatere stvari, ki sem jih videl, sem nespremenjene prenesel v film. Ko so <strong>Pozabljeni<\/strong> pri\u0161li v kinematografe, sem do\u017eivel \u0161tevilne \u017ealitve; Ignacio Palacio je na primer zapisal, da je nesprejemljivo, ker sem v eno od lesenih barak postavil tri postelje iz brona. Ampak tako je bilo v resnici. V eni od lesenih barak sem zares videl tak\u0161ne bronaste postelje. Nekateri pari so se odrekli vsemu, samo da bi jih po poroki lahko kupili. V scenarij sem \u017eelel vklju\u010diti nekaj zelo kratkih, nerazlo\u017eljivih prizorov, ob katerih bi se gledalci vpra\u0161ali: sem res videl, kar sem videl? V prizoru, kjer fantje sledijo slepcu po zapu\u0161\u010denem obmo\u010dju in gredo mimo velike nedograjene stavbe, sem na primer hotel na gradbeni oder postaviti orkester stotih glasbenikov, ki igra, ne da bi se ga sli\u0161alo. \u00d3scar Dancigers, ki se je bal neuspeha filma, mi je to prepovedal.\u00ab<br \/>\u2013 Luis Bu\u00f1uel, <em>Moj zadnji vzdihljaj<\/em> (Mon dernier soupir), 1982<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bb\/\u2026\/ Bu\u00f1uel zgradi film, ki se giblje natan\u010dno kot mehanizem, halucinacijsko kot sanje, neizprosno kot tiho napredovanje lave. Zgodba <strong>Pozabljenih<\/strong> \u2013 delinkventno otro\u0161tvo \u2013 je bila vzeta iz kazenskih arhivov. Liki v filmu so na\u0161i sodobniki, stari toliko kot na\u0161i otroci. Toda <strong>Pozabljeni<\/strong> so ve\u010d kot zgolj realisti\u010den film. Sanje, \u017eelje, groza, delirij in naklju\u010dje, no\u010dna plat \u017eivljenja, vse to igra svojo vlogo. In te\u017ea resni\u010dnosti, ki nam jo film prikazuje, je tako stra\u0161na, da se nazadnje zazdi nemogo\u010da, neznosna. Tako pa\u010d je: resni\u010dnost je neznosna; in zato, ker je ne more prenesti, \u010dlovek ubija in umira, ljubi in ustvarja.\u00ab<br \/>\u2013 Octavio Paz, 1951<\/p>\n<p>\u00bbPred nami je nedvomno najbolj\u0161i film, kar smo si jih v Parizu lahko ogledali od pomladi, pa tudi ena izmed treh ali \u0161tirih pravih filmskih mojstrovin po vojni. \/\u2026\/ Bilo bi narobe, \u010de bi filmu o\u010ditali krutost, saj pri tak\u0161ni stopnji pristnosti in nasilja ne gre za ni\u010d drugega kot zvestobo resnici. Resnici pesnika, ki je znal pogledati pod povr\u0161je \u010dlove\u0161ke bede. Njegova krutost je izraz ljubezni in so\u010dutja.\u00ab<br \/>\u2013 Andr\u00e9 Bazin, <em>Le Parisien lib\u00e9r\u00e9,<\/em> 1951<\/p>\n<p>\u00bbMed dvajsetimi filmi, ki jih je Bu\u00f1uel posnel v Mehiki med letoma 1946 in 1965, se prav&nbsp;<strong>Pozabljeni<\/strong> \/&#8230;\/ najbolj pribli\u017eajo socialnemu realizmu. To je zelo verjetno razlog, zakaj se je re\u017eiser po dveh desetletjih odsotnosti znova zna\u0161el v sredi\u0161\u010du mednarodne pozornosti \u2013 v tistem \u010dasu je bil v modi \u2018neorealizem\u2019, sociolo\u0161ka te\u017ea <strong>Pozabljenih<\/strong> in njihova na prvi pogled svobodna zgradba pa sta ustvarili iluzijo, da je Bu\u00f1uel kon\u010dno ujel trend. Vendar se danes zdi, da film <strong>Pozabljeni<\/strong> ni toliko sorodnik <strong>\u010cistilcev \u010devljev<\/strong> (Sciusci\u00e0, 1946) Vittoria de Sice kot (bolj\u0161i) predhodnik <strong>Peklenske pomaran\u010de<\/strong> (A Clockwork Orange, 1971). \/\u2026\/ Med Bu\u00f1uelovimi zgodnjimi filmi iz tridesetih let, ki so mu prinesli slavo (<strong>Andaluzijski pes <\/strong>\/ Un chien andalou, 1928; <strong>Zlata doba <\/strong>\/ L\u2019\u00e2ge d\u2019or, 1930; dokumentarec <strong>Zemlja brez kruha<\/strong>&nbsp;\/ Las Hurdes: Tierra sin pan, 1932), ter <strong>Pozabljenimi <\/strong>je jasna kontinuiteta. Ta se ne ka\u017ee le v ponavljanju Bu\u00f1uelovih osebnih obsesij in feti\u0161ev \u2013 pohabljencev, stopal, mleka, razlitega po golih stegnih, pi\u0161\u010dancev \u2013, ampak tudi v zavra\u010danju vseh moralnih, eti\u010dnih in sentimentalnih filtrov, ki jih obi\u010dajno uporabljajo srednjerazredni umetniki, ko se lotevajo bede delavskega razreda. Film<strong> <\/strong>ne obsoja niti \u2018problemati\u010dnih\u2019 otrok in njihovih nemo\u010dnih star\u0161ev niti socialnih delavcev in policistov, ki se morajo z njimi ukvarjati. Vsi liki so kompleksni, zmotljivi in zbegani. Ni\u010d se ne bo izbolj\u0161alo, namiguje film, dokler dru\u017eba ne bo jasneje videla same sebe in temu ustrezno premislila svojih dejanj.\u00ab<br \/>\u2013 Tony Rayns, <em>Film:<\/em> <em>The Critics\u2019 Choice<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKo ta film enkrat vidi\u0161, ga nikoli ve\u010d ne more\u0161 pozabiti.\u00ab<br \/>\u2013 J. Hoberman, <em>The Village Voice<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u00bbFilm, ki se giblje natan\u010dno kot mehanizem, halucinacijsko kot sanje, neizprosno kot tiho napredovanje lave.\u00ab \u2013 Octavio Paz. \u00bbKo ta film enkrat vidi\u0161, ga nikoli ve\u010d ne more\u0161 pozabiti.\u00ab \u2013 J. Hoberman. <\/p>\n","protected":false},"featured_media":405345,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/405342"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/405345"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=405342"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}