{"id":404990,"date":"2026-01-20T14:43:06","date_gmt":"2026-01-20T13:43:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/bog-in-hudic-v-dezeli-sonca\/"},"modified":"2026-01-20T14:47:06","modified_gmt":"2026-01-20T13:47:06","slug":"bog-in-hudic-v-dezeli-sonca","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/bog-in-hudic-v-dezeli-sonca\/","title":{"rendered":"Bog in hudi\u010d v de\u017eeli sonca"},"content":{"rendered":"<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bb<strong>Bog in hudi\u010d v de\u017eeli sonca <\/strong>je najbolj prepoznaven mejnik v brazilski kinematografiji. V ZDA je tak\u0161na prelomnica <strong>Dr\u017eavljan Kane<\/strong> (Citizen Kane), v Franciji pa <strong>Do zadnjega diha<\/strong> (\u00c0 Bout de souffle). Pred temi filmi in za njimi je bilo \u0161e veliko drugih vrhuncev, a te naslove in podobe poznajo vsi, tudi tisti, ki omenjenih filmov sploh niso videli. \/\u2026\/ Vsaka dr\u017eava ima kak\u0161en tak film: delo, ki izstopa in nakazuje pomembno smer v narodni kulturi (in tudi v svetovnem filmu). Ti filmi obi\u010dajno nastanejo desetletja po za\u010detku filmske produkcije v dolo\u010deni dr\u017eavi, in \u010deprav se pojavijo po drugih pomembnih delih, njihov obstoj zasen\u010di vse, kar se je zgodilo pred njimi. \/\u2026\/ <strong>Bog in hudi\u010d v de\u017eeli sonca <\/strong>je po mojem mnenju film, ki je resni\u010dno postavil temelje <em>cinema novo<\/em>. Pred njim je bilo gibanje zelo povezano z italijanskim neorealizmom. Menim, da je bil ravno Glauber tisti, ki je prevzel omenjeni vpliv in iz njega ustvaril nekaj povsem novega: pravi brazilski film.\u00ab<br \/>\u2013 Lino Meireles, producent restavracije filma leta 2022<\/p>\n<p>\u00bbDrugi film Glauberja Roche, globoko zakoreninjen v brazilskem kme\u010dkem \u017eivljenju, je lucidno priznanje poraza, ki s pomo\u010djo izjemno inovativnega jezika zdru\u017euje zgodovinsko resni\u010dnost in filmsko fikcijo. Zgodovinska razse\u017enost: Rocha za soo\u010denje s problemi, povezanimi z zemljo \u2013 \u2018lakoto po zemlji\u2019 in bedo kmetov, ki jih zatirajo veliki posestniki \u2013, predlaga dva razli\u010dna pristopa k uporu, ki v Braziliji konec tridesetih let 20. stoletja zagotovo nista obstajala. Prvi pristop: misti\u010dna vznesenost. To utele\u0161a Sebasti\u00e3o, nekak\u0161en misti\u010dni prerok, ki revne spodbuja, naj se zdru\u017eijo, pobegnejo od bogata\u0161ev ter se dvignejo nad meso in videz \u2013 vse to v pri\u010dakovanju domnevnega \u010dude\u017ea na zemlji in absolutne sre\u010de v ve\u010dnosti. \/\u2026\/ Drugi pristop: brezobzirno nasilje. Prerijski bandit Corisco \u2013 la\u010den pravice, jezen in uporen \u2013 ubija, krade, pleni in po\u017eiga, da bi ma\u0161\u010deval bedo revnih. Rocha zgodovinski in kriti\u010dni razse\u017enosti s kmetoma Manoelom in Roso doda \u0161e imaginarno raven. Zadnji kader te&nbsp;<em>\u2018revolucionarne pravljice, ki je zelo zvesta tradiciji brazilske ljudske literature\u2019, <\/em>v popolnosti izrazi Rochev pogled na svet: Manoel in Rosa, re\u0161ena tako preroka kot bandita, skupaj te\u010deta proti morju, medtem ko slepi pripovedovalec poje: <em>\u2018Zemlja ne pripada ne Bogu ne Hudi\u010du, ampak \u010dloveku.\u2019<\/em> \/\u2026\/ Glauber Rocha je v nenehnem prehajanju med gledali\u0161\u010dem in filmom, realizmom in simbolizmom ter slovesnostjo in nasiljem ustvaril svobodno, barbarsko, o\u010darljivo ter resni\u010dno edinstveno filmsko pesem.\u00ab<br \/>\u2013 Michel Est\u00e8ve, <em>Cineforum,<\/em> 1969<\/p>\n<p>\u00bbV klju\u010dnih filmih gibanja&nbsp;<em>cinema novo<\/em>, kakr\u0161en je <strong>Bog in hudi\u010d v de\u017eeli sonca<\/strong>, se zanimanje za lokalne teme in vpra\u0161anja zdru\u017euje z estetiko svetovne avtorske kinematografije. Rocha narodne simbole skozi ves film spaja s slogom, ki zajema \u0161irok nabor vplivov: tu se dialektika Sergeja Eisensteina sre\u010da z Viscontijevo strastjo do opere, surovi nadrealizem Luisa Bu\u00f1uela z jedkim misticizmom Piera Paola Pasolinija, etnografski pogled Roberta Flahertyja pa s pripovedno sociologijo Johna Forda. Prek \u017eanrskih konvencij vesterna, ki jih film uporablja, mitska razse\u017enost tr\u010di ob resni\u010dnost; liki iz mesa in kosti postanejo arhetipi, ti pa se spremenijo v mite. Ant\u00f4nio das Mortes, ki spominja na junaka iz hollywoodskega vesterna, je postal osnova za poznej\u0161i Rochev film, naslovljen ravno po omenjenem liku, podobne figure pa so se pojavile tudi v italijanski tradiciji vesterna (med njimi Eastwoodov Mo\u017e brez imena).\u00ab<br \/>\u2013 F\u00e1bio Andrade, <em>Criterion<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPoliti\u010dne filme pogosto zaznamuje suhoparnost, nekaj, \u010desar Rocha ni bil sposoben. \/\u2026\/ Njegova jeza je bila jeza Stare zaveze. \u010ce to zdru\u017eite s pristnim filmskim talentom, dobite nekak\u0161no me\u0161anico Fordovih <strong>Iskalcev<\/strong> (The Searchers) in Eisensteinovega <strong>Ivana Groznega<\/strong> (Ivan Grozny).\u00ab<br \/>\u2013 Mark Cousins<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u00bbBog in hudi\u010d v de\u017eeli sonca je najbolj prepoznaven mejnik v brazilski kinematografiji. V ZDA je tak\u0161na prelomnica Dr\u017eavljan Kane, v Franciji pa Do zadnjega diha. \/\u2026\/ Film, ki je resni\u010dno postavil temelje cinema novo.\u00ab \u2013 Lino Meireles, producent restavracije filma leta 2022<\/p>\n","protected":false},"featured_media":404991,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/404990"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/404991"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=404990"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}