{"id":404988,"date":"2026-01-20T14:52:35","date_gmt":"2026-01-20T13:52:35","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/sanatorij-pod-pesceno-uro\/"},"modified":"2026-01-20T15:02:06","modified_gmt":"2026-01-20T14:02:06","slug":"sanatorij-pod-pesceno-uro","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/sanatorij-pod-pesceno-uro\/","title":{"rendered":"Sanatorij pod pe\u0161\u010deno uro"},"content":{"rendered":"

zgodba
<\/strong>Sanjska vo\u017enja po pozabljeni \u017eelezni\u0161ki progi popelje Jozefa na obisk k umirajo\u010demu o\u010detu v oddaljenem sanatoriju v Galiciji. Ob prihodu Jozef ugotovi, da je sanatorij skoraj popolnoma zapu\u0161\u010den, vodi pa ga skrivnostni doktor Gotard. Ta mu pove, da se smrt njegovega o\u010deta, ki ga je doletela v domovini, \u0161e ni zgodila, in da v sanatoriju v primerjavi z normalnim \u010dasom vedno nekoliko zamujajo. Jozef bo spoznal, da je sanatorij svet na pol poti med spanjem in budnostjo ter da \u010dasa in dogodkov v njem ni mogo\u010de zares izmeriti.<\/p>\n

iz prve roke
<\/strong>\u00bbFilm raziskuje motive in teme, vzete iz mitopoeti\u010dnih del Bruna Schulza. S kombinacijo lutk in igranih prizorov prikazuje demiur\u0161ko o\u017eilje Schulzevega 13. apokrifnega meseca v Regijah velike herezije. Okvir zgodbe predstavlja dra\u017ebena hi\u0161a, katere najbolj\u0161i \u010dasi so \u017ee minili, in Dra\u017eitelj v svojem najbolj\u0161em trenutku. Za javno dra\u017ebo! Lot \u0161t. 47: lesena opti\u010dna \u0161katla s sedmimi le\u010dami in spretno skritim predalom, ki naj bi vseboval o\u010desno mre\u017enico prvotnega lastnika. Ta naj bi se enkrat letno, ob pravilni izpostavitvi son\u010dnim \u017earkom, uteko\u010dinila ter namo\u010dila vsako od sedmih podob in jih tako drugo za drugo spravila v gibanje. V labirintskih hodnikih sanatorija se bodo predmeti in dogodki premikali s pomo\u010djo lastne sile. Nastala bo srhljiva polresni\u010dnost in Jozef se bo zna\u0161el ujet v morasto mre\u017eo spominov, fantazij in vizij, ki se jim bo lahko le prepustil. Na\u0161el bo svojega O\u010deta, ga v sanjah izgubil, odkril ve\u010d O\u010detov hkrati, nazadnje pa ga izgubil za vedno. Celo Jozef sam se bo razdelil na ve\u010d likov; eden bo umrl, drugi bo obsojen na brezkon\u010dno tavanje po hodnikih sanatorija, zadnji pa se bo vkrcal prav na tisti vlak, s katerim je pri\u0161el.\u00ab
\u2013 Quay Brothers, 2024<\/p>\n

<\/a><\/a> \u00bbSpomnim se, ko sva prvi\u010d brala Bruna Schulza. Britanski filmski in\u0161titut je zahteval, da svoj naslednji film posnameva po knjigi, in takoj sva predlagala Schulza. To je bil res izziv, saj sva ob prebiranju njegovih del ve\u010dkrat razmi\u0161ljala, da se jih \u017eeliva na vsak na\u010din lotiti z lutkami. V projekt sva se morala kar nekako vre\u010di, nisva smela biti strahopetna, nisva se smela bati lutk. Schulz naju je v nekem smislu osvobodil. Res je mogo\u010den pisatelj. Do konca \u017eivljenja bi lahko snemala filme po njegovih knjigah, pa \u0161e vedno ne bi nikoli zares dojela njegovega sveta. \/…\/ Schulz je bil skrivni katalizator najinega dela. Celo ko sva pripravljala priredbo Roberta Walserja, nama je \u0161vicarski odvetnik, ki je imel pravice za njegove knjige, rekel: \u2018Z Robertom Walserjem morata narediti tisto, kar sta naredila s Schulzem.\u2019<\/em> \u010cudovito je, da je odvetnik rekel nekaj takega. \/…\/ Psihologija naju ne zanima preve\u010d, razen \u010de gre za patologijo, feti\u0161izem \u2013 odklon, ki te odpelje stran od glavne ceste. Zavije\u0161 v stransko ulico, v klet ali na podstre\u0161je … v 13. mesec. Za naju je to najbolj\u0161a metafora: tisti \u010dudni 13. mesec. Animacija je popolno utele\u0161enje tega; tu le\u017ei njena najve\u010dja svoboda. Ustvarjanje sveta, vesolja, ki je popolnoma samozadostno v svoji \u010duda\u0161kosti. \/…\/ V\u010dasih sedi\u0161 in bere\u0161 odlomek iz Schulza, Walserja ali Kafke … Spomnim se nekega Walserjevega besedila na za\u010detku filma The Comb<\/strong>. \u0160lo je za esej o svobodi. Kadarkoli sem ga bral, ga preprosto nisem mogel razumeti, bil je neulovljiv. Pa vendar je okoli njega zrasel \u010duden misterij. So stvari, ki te globoko ganejo ravno zato, ker jih ne more\u0161 ujeti. Lepe so v svoji izmuzljivosti … Ko naju vpra\u0161ajo, kako narediva film, pomislim na glasbo. V glasbi ni tiste potrebe, da bi stvari opredelili v smislu: \u2018O \u010dem govori ta zgodba, kako je nastal ta film?\u2019<\/em>. Ko gre za glasbo, nih\u010de ne spra\u0161uje tak\u0161nih stvari. Najini filmi so ji v tem smislu podobni. Ne vidi\u0161 ptice, sli\u0161i\u0161 le prhutanje kril zunaj kadra, ali pa senco, ki preleti zaslon. \/…\/ Vsi \u017eelimo splezati skozi ogledalo in ostati na drugi strani, \u017eelimo se izgubiti v gozdu, biti prijetno izgubljeni. Kot v pravljicah, ko izgubi\u0161 orientacijo. \/…\/ Strah, nemir, nelagodje, to so zelo subtilne re\u010di, neprijetne, a hkrati zelo resni\u010dne. Poznava ta ob\u010dutek. Stra\u0161ljivo je pomisliti, da medtem ko se ti zdi, da si v redu, gre globoko v tebi nekaj svojo pot.\u00ab
\u2013 Quay Brothers, 2001<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Najnovej\u0161a unheimlich stvaritev bratov Quay, navdihnjena z istoimensko knjigo poljsko-judovskega pisatelja in grafika Bruna Schultza (1892\u20131942). <\/p>\n","protected":false},"featured_media":404989,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/404988"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/404989"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=404988"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}