{"id":404939,"date":"2026-02-09T13:32:29","date_gmt":"2026-02-09T12:32:29","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/gilda\/"},"modified":"2026-02-09T13:47:06","modified_gmt":"2026-02-09T12:47:06","slug":"gilda","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/gilda\/","title":{"rendered":"Gilda"},"content":{"rendered":"

kritike
<\/strong>\u00bbObdobje med letoma 1946 in 1948 zaznamujeta vzpon in vrhunec filma noir v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike. \/\u2026\/ Ta novi slog nam je z Gildo<\/strong> in Temnim prehodom<\/strong> (Dark Passage) podaril dve najpomembnej\u0161i in najbolj dovr\u0161eni deli. \/…\/ Med velikimi produkcijami leta 1946 najbolj izstopa Gilda<\/strong> Charlesa Vidorja. Film so kritiki zavrnili, gledalci pa ga niso razumeli in je postal uspe\u0161nica zaradi razlogov, ki niso bili povezani z njegovimi resni\u010dnimi kvalitetami. To delo, prepojeno z zna\u010dilnim \u2018noirovskim\u2019 vzdu\u0161jem, skupaj s filmom Leave Her to Heaven <\/strong>Johna Stahla ostaja po vsej verjetnosti najbolj mojstrska lekcija iz uporabne psihoanalize na filmskem platnu. \/\u2026\/ Gilda<\/strong> je bila v \u017eanru filma noir nekaj \u010disto posebnega, skoraj neopredeljivega; delo, v katerem je erotika prevladala nad nasiljem in nenavadnim vzdu\u0161jem.\u00ab
\u2013 Raymond Borde in Etienne Chaumeton, Panorama du film noir am\u00e9ricain (1941-1953), <\/em>1955<\/p>\n

\u00bbGilda<\/strong> se, tako kot Casablanca<\/strong> ali celo bolj, upira vsakr\u0161ni interpretaciji. Gledalcu se ponuja v ob\u010dudovanje, ne da bi v sedemdesetih letih izgubila trohico svojega \u010dara. Najslavnej\u0161i noirovski trikotnik v zgodovini filma je svoje like takoj povzdignil na skoraj mitolo\u0161ko raven: dva meseca po prihodu v kinematografe, konec junija 1946, je \u010dasopis The New York Times<\/em> zapisal, da je film tako zelo navdu\u0161il znanstvenike, sodelujo\u010de v jedrskem programu, da so atomsko bombo, ki so jo nameravali spro\u017eiti na atolu Bikini, poimenovali Gilda, nanjo pa naslikali podobo Rite Hayworth. Od takrat Gildina uni\u010dujo\u010da ljubezen do Johnnyja in Johnnyjev sinovski odnos do Ballina nista nehala razvnemati domi\u0161ljije gledalcev: to je neponovljiva upodobitev brezupne in absolutne ljubezni, kakr\u0161no lahko ustvari le film. Gilda<\/strong> je po besedah Michaela Wooda \u2018eden najbolj trpkih in lucidnih portretov romanti\u010dne ljubezni, kar nam jih je Hollywood kdaj ponudil\u2019<\/em>, popoln preplet \u2018strupenih vzdu\u0161ij in skoraj abstraktnih subtilnosti prvinskih strasti\u2019. <\/em>Toda sublimacija teh strasti v neskon\u010dni vrsti preobratov film po drugi strani odpira najbolj divjim psihoanaliti\u010dnim interpretacijam \u2013 od potla\u010denega besa in mazohisti\u010dnih impulzov do igric strahu in zapeljevanja, pri \u010demer nima ni\u010d nikoli samo enega obraza. Tako kot palica z izvle\u010dnim rezilom, ki jo uporablja Ballin in je \u2018videti kot nekaj, a pred tvojimi o\u010dmi postane nekaj drugega\u2019. <\/em>In tako kot Gilda, zmagoslavje \u017eenskega telesa, zgrajeno na dvoumnosti u\u017eitka, sestavljenega iz namigov in nikoli zadovoljenih impulzov. Vse to predvsem po zaslugi neprekosljive Rite Hayworth v vlogi dark lady<\/em>, \u2018gro\u017enje, tudi kadar ne po\u010dne ni\u010d\u2019<\/em>, nedol\u017ene, a \u010dutne, ne vulgarne ne eksoti\u010dne; igralke, ki je v majhnem kinu v Caorleju o\u010darala tudi mladega Pasolinija. Ta se v romanu Amado mio<\/em> spominja \u2018njenega mogo\u010dnega telesa, njenega nasme\u0161ka ter njenih prsi sestre in prostitutke \u2013 dvoumne in angelske \u2013 bedaste in skrivnostne \u2013, s tistim kratkovidnim pogledom, hladnim in ne\u017enim skoraj do brezizraznosti \/\u2026\/<\/em>. Medtem si je Gilda na ozadju neba pred zasoplim ob\u010dinstvom z graciozno pohotnostjo in divjo potrpe\u017eljivostjo snela rokavico.\u2019\u00ab
<\/em>\u2013 Paolo Mereghetti, Cinema Ritrovato<\/em><\/p>\n

\u00bbIzjemen film noir, pre\u017eet z neopisljivo romaneskno in psiholo\u0161ko kompleksnostjo odnosov, ki se spletajo med tremi glavnimi liki, kar vsakemu izmed njih, predvsem pa Gildi, daje nesporno mitsko razse\u017enost. Lik Gilde, poleg izjemne eroti\u010dne privla\u010dnosti Rite Hayworth, ne bi bil tako intenziven brez vezi, ki jo povezujejo z njenima partnerjema v peklu strasti \u2013 ta prikli\u010de (kot je pri filmu noir pogosto) zlate \u010dase nem\u0161kega nemega filma, predvsem vzdu\u0161je Pabstovega Dnevnika izgubljenke<\/strong> (Tagebuch einer Verlorenen).\u00ab
\u2013 Jacques Lourcelles, Dictionnaire des films<\/em><\/p>\n

\u00bbGilda <\/strong>niha med zlo\u0161\u010denim studijskim muzikalom in \u010drno-\u010drnim filmom noir. Ozira se hkrati nazaj, k filmom \u0160anghajsko podzemlje<\/strong> (The Shanghai Gesture), Casablanca <\/strong>in Imeti ali ne<\/strong> (To Have and Have Not), hkrati pa naprej k seksualno in politi\u010dno paranoi\u010dnim delom kasnej\u0161ega obdobja filma noir.\u00ab
\u2013 Sheila O\u2019Malley, Criterion<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00bbGilda niha med zlo\u0161\u010denim studijskim muzikalom in \u010drno-\u010drnim filmom noir. Ozira se hkrati nazaj, k filmom \u0160anghajsko podzemlje, Casablanca in Imeti ali ne, hkrati pa naprej k seksualno in politi\u010dno paranoi\u010dnim delom kasnej\u0161ega obdobja filma noir.\u00ab \u2013 Sheila O\u2019Malley, Criterion<\/p>\n","protected":false},"featured_media":404940,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/404939"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/404940"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=404939"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}