iz prve roke
<\/b>\u00bbKadar se Marilyn ni pretvarjala, je bila lahko neverjetno u\u010dinkovita. Ni igrala \u2013 mislim, ni hlinila \u010dustev. Bila je pristna. Segla je globoko vase, poiskala neki ob\u010dutek in ga nato pripeljala v zavest. Ampak mogo\u010de je ravno to sestavni del vsake resni\u010dno dobre igre … \/…\/ Montgomery in Marilyn sta bila izjemna skupaj, \u0161e posebej v tistem dolgem prizoru za saloonom, med kupi plo\u010devink piva in razbitimi avtomobili. To je bil ljubezenski prizor, ki ni bil ljubezenski prizor, in tudi Arthur Miller je bil tu v najbolj\u0161i formi.\u00ab
\u2013 John Huston, An Open Book<\/i> <\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbFilm Neprilagojeni <\/b>lahko obravnavamo iz dveh zornih kotov: kot delo z vsemi njegovimi odlikami in pomanjkljivostmi ali pa skozi prizmo nepredvidljivih okoli\u0161\u010din snemanja ter mitolo\u0161ke avre, ki ga je zelo hitro obdala \u2013 avre, ki je nekatere fascinirala, drugim pa je \u0161la na \u017eivce. A ne glede na to, kako ga gledamo, je kot umetni\u0161ko delo to izjemno profesionalen dose\u017eek. \/…\/. Mojstrski scenarij Arthurja Millerja \/\u2026\/, trdno zgrajen in izviren, vijugast in premi\u0161ljen; izjemna igralska zasedba \u2013 tri superzvezde, kakr\u0161nih danes ne poznamo ve\u010d, Gable, Monroe in Clift, ki jim dru\u017ebo delata dva izjemno nadarjena igralca, Thelma Ritter in Eli Wallach; tehni\u010dna ekipa z direktorjem fotografije Russllom Mettyjem na \u010delu, enako briljantnim v \u010drno-beli kot barvni tehniki; in ne nazadnje mojstrstvo slavnega Johna Hustona, veterana na pragu druge, najbolj bogate in globoke faze kariere \/…\/; to so sestavine filma, ki tako za avtorja kot njegove like pomeni obra\u010dun s preteklostjo in hkrati nov za\u010detek. \/…\/ Neprilagojeni<\/b> so la\u017een akcijski film, la\u017een pustolovski film. To je kronika z negotovim potekom, v kateri nastopajo liki, zbegani glede svoje prihodnosti. Vsak od njih si vzame \u010das, da izrazi svoje najbolj intimne misli. \/…\/ <\/b>V sredi\u0161\u010du filma je Roslyn \u2013 Arthur Miller jo opi\u0161e kot \u017eensko, ki si je mo\u0161ki \u017eelijo in jo ljubijo, \u010desar pa jim sama ne more vra\u010dati; zaznamujejo jo otro\u0161ka spontanost, skoraj patolo\u0161ka groza pred trpljenjem drugih in vsako obliko krutosti ter ne nazadnje uni\u010dujo\u010da \u017ealost, ki je ravno tako \u010dudna kot skrivnostna v svojem izvoru. Arthur Miller je \u017eelel, da bi junakinja in igralka, ki bi jo upodobila, druga drugo gledali kot v ogledalu \u2013 to soo\u010denje bi morda razkrilo in pojasnilo nekaj, \u010desar \u0161e sam ni razumel.
Skozi lik Clarka Gabla Miller opi\u0161e mo\u0161kega, ki so ga povozila lastna leta, pa tudi spremembe v svetu okoli njega; z Montgomeryjem Cliftom sku\u0161a prikazati prezgodnjo utrujenost \u010dloveka, zlomljenega zaradi neuspehov in razo\u010daranj; Eli Wallach pa utele\u0161a zapletenega, nekoliko hinavskega mo\u017eakarja, katerega zna\u010daj je v kontrastu s skrajno in popolno iskrenostjo ostalih treh likov. Huston snema like in njihova du\u0161evna stanja (Neprilagojeni<\/b> so namre\u010d predvsem film o du\u0161evnih stanjih) brez olep\u0161av, s spo\u0161tljivostjo in zrelostjo. \u010cudoviti zaklju\u010dni prizori (ujetje mustangov) slu\u017eijo predvsem kot prilo\u017enost, da vsak od \u0161tirih likov izrazi svoje stali\u0161\u010de o tem, ali je mogo\u010de imeti hkrati svobodne in \u010diste roke.\u00ab
\u2013 <\/i>Jacques Lourcelles, Dictionnaire des films<\/i><\/p>\n
\u00bbLeta 1961, ko je bila Marilyn Monroe v psihiatri\u010dni bolni\u0161nici, je svojemu psihiatru napisala pismo, v katerem je opisala drevesa pred svojim oknom. \u2018Drevesa mi dajejo malce upanja \u2013 puste, gole veje obljubljajo, da bo morda pri\u0161la pomlad, morda prina\u0161ajo upanje.\u2019<\/i> In nadaljuje: \u2018Si \u017ee videl Neprilagojene<\/b>? V nekem prizoru mogo\u010de lahko opazi\u0161, kako golo in \u010dudno je lahko zame drevo. Ne vem, ali to na platnu pride do izraza \u2013 nekatere izbire posnetkov mi niso v\u0161e\u010d. Ko sem za\u010dela pisati to pismo, so mi po licih stekle \u0161tiri tihe solze. Ne vem \u010disto dobro, zakaj.\u2019<\/i> Odlomek jasno pri\u010da o izjemni ob\u010dutljivosti Marilyn Monroe \u2013 v melanholi\u010dnem tonu pisma se zrcali njena vloga Roslyn, zato je nemogo\u010de vedeti, koliko \u017ealosti na platnu je bilo del lika in koliko nje same. V sekvenci, o kateri govori v pismu, Roslyn sama ple\u0161e na vrtu in objema drevo. Zdi se, kot da ga nikakor ne \u017eeli izpustiti. Malo prej ji Guido pripoveduje o svoji pokojni \u017eeni. \u2018Ni bila kot druge \u017eenske. Stoodstotno je stala za mano, brez prito\u017eevanja, kot drevo<\/i>.\u2019<\/i> Marilyn Monroe odsotno zamrmra: \u2018Mogo\u010de jo je pa to ubilo.\u2019<\/i>\u00ab
\u2013 <\/i>Ivana Brehas, Senses of Cinema<\/i><\/p>\n
\u00bbMarilyn Monroe, svetnica nevadske pu\u0161\u010dave. Ko so o filmu Neprilagojeni<\/b> povedali \u017ee vse, kako slab je in te re\u010di, ona ostaja, nova filmska junakinja, MM, svetnica. In nam ne da miru \u2013 ne bomo je pozabili. \/…\/ V filmih vedno i\u0161\u010demo \u2018umetnost\u2019 ali pa dobre zgodbe, dramo, ideje, vsebino \u2013 tako kot smo vajeni pri knjigah. Toda pozabimo na knji\u017eevnost, dramo in Aristotela! Opazujmo raje obraz \u010dloveka na platnu, obraz MM, kako se spreminja, kako se odziva. Nobene drame, nobenih idej, samo \u010dlove\u0161ki obraz v vsej svoji goloti \u2013 nekaj, \u010desar ne more ponuditi nobena druga umetnost. Glejmo ta obraz, njegove premike, njegove odtenke; prav ta obraz, obraz MM, je namre\u010d vsebina, zgodba in ideja tega filma; to je v resnici ves svet, \u010de veste, kaj mislim.\u00ab
\u2013 <\/i>Jonas Mekas, The<\/i> Village Voice, 1961<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Film Johna Houstona, posnet po scenariju Arthurja Millerja, z Marilyn Monroe in Clarkom Gablom v njunih zadnjih filmskih vlogah.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":402689,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/402688"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/402689"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=402688"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}