{"id":402686,"date":"2026-05-07T08:44:56","date_gmt":"2026-05-07T06:44:56","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/bila-je-samo-nesreca\/"},"modified":"2026-05-07T08:50:20","modified_gmt":"2026-05-07T06:50:20","slug":"bila-je-samo-nesreca","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/bila-je-samo-nesreca\/","title":{"rendered":"Bila je samo nesre\u010da"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<br \/><\/strong>Mo\u0161ki, ki se vozi v avtu z nose\u010do \u017eeno in h\u010derko, zbije potepu\u0161kega psa. Majhna nesre\u010da spro\u017ei niz nepri\u010dakovanih posledic &#8230;<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<br \/><\/strong>\u00bbV svojih filmih se \u017ee od vsega za\u010detka ukvarjam z dogajanjem v dru\u017ebi in moji neposredni okolici. Zato je bilo neizogibno, da bo sedem mesecev, ki sem jih pre\u017eivel v zelo specifi\u010dnem okolju zapora, na\u0161lo pot v moje delo. \u017de leta 2010, ko so me prvi\u010d aretirali, me je zasli\u0161evalec vpra\u0161al: <i>\u2018Zakaj snema\u0161 tak\u0161ne filme?\u2019<\/i> Odgovoril sem mu, da pri svojem delu vedno \u010drpam iz lastnega \u017eivljenja. Kar sem do\u017eivljal v tistem trenutku, se bo torej na tak ali druga\u010den na\u010din nujno zna\u0161lo v kak\u0161nem mojem filmu. In to\u010dno to se je zgodilo v prizoru pogovora z odvetnico v filmu <b>Taksi <\/b>(Taxi). Toda moja druga zaporni\u0161ka izku\u0161nja je pustila \u0161e globlje sledi. \/\u2026\/ \u010ceprav v filmu <b>Bila je samo nesre\u010da<\/b> govorim iz lastnih izku\u0161enj, zgodba odra\u017ea dogajanje v iranski dru\u017ebi na splo\u0161no \u2013 zlasti v povezavi z revolucijo <i>\u017denska, \u017eivljenje, svoboda<\/i>, ki se je za\u010dela jeseni leta 2022. V tistem obdobju se je ogromno spremenilo. \/\u2026\/ Izhodi\u0161\u010dna ideja se je pojavila zelo hitro: spra\u0161eval sem se, kaj bi se zgodilo, \u010de bi eden izmed mojih sojetnikov po prihodu iz zapora sre\u010dal nekoga, ki ga je mu\u010dil in poni\u017eeval. To vpra\u0161anje je bilo izhodi\u0161\u010de za pisanje scenarija, pri katerem sem sodeloval z dvema prijateljema, scenaristoma Naderjem Sa\u00efvarjem in Shadmehrom Rastinom. Za\u010deli smo skicirati mo\u017ene poteke dogajanja, ampak vedel sem, da so najpomembnej\u0161i avtenti\u010dnost zgodb o zaporni\u0161kem \u017eivljenju in razli\u010dni na\u010dini, na katere jih je mogo\u010de pripovedovati. Na pomo\u010d sem poklical \u010dloveka, ki je pre\u017eivel veliko \u010dasa za zapahi in je trenutno \u017eal spet tam \u2013 Mehdija Mahmoudiana. Pomagal mi je pri dialogu, pri \u010demer je zajemal tako iz dejanskega dogajanja v zaporu kot iz zelo razli\u010dnih na\u010dinov, kako o zaporni\u0161ki izku\u0161nji pripovedujejo ljudje po izpustitvi. \/\u2026\/ Liki so izmi\u0161ljeni, toda zgodbe, ki jih pripovedujejo, so se v resnici zgodile. Resni\u010dna je tudi raznolikost teh ljudi in razli\u010dnost njihovih odzivov. Nekateri postanejo zelo nasilni, obsedeni z \u017eeljo po ma\u0161\u010devanju. Drugi sku\u0161ajo ohraniti distanco in razmi\u0161ljajo o dolgoro\u010dnej\u0161ih re\u0161itvah. Nekateri so ob aretaciji politi\u010dno zelo anga\u017eirani (ali pa to postanejo kasneje), drugi pa se s politiko sploh niso nikoli ukvarjali in so jih aretirali skoraj po naklju\u010dju. Tako je na primer z Vahidom, glavnim junakom filma: to je delavec, ki je preprosto zahteval pla\u010dilo za svoje delo. Toda re\u017eima ne zanimajo podrobnosti. Vsak od likov v filmu utele\u0161a eno od \u0161tevilnih skupin, ki na bolj ali manj organiziran na\u010din sestavljajo opozicijo. Te skupine so pogosto v odprtem sporu med seboj, tudi v zaporih. Vsi pa so enotni v nasprotovanju re\u017eimu. \/\u2026\/ Ko sem pri\u0161el iz zapora, sem \u010dutil, da moram posneti film za ljudi, ki sem jih tam spoznal. Dol\u017ean sem jim bil ta film.\u00ab<br \/>\u2013 Jafar Panahi<\/p>\n<p><strong>kritike<br \/><\/strong>\u00bb[Panahijeva] najnovej\u0161a mojstrovina \/\u2026\/ se zdi kot vrhunec vsega, kar je prestal in se nau\u010dil. Tonska uravnote\u017eenost filma je izjemna: triler, satira, politi\u010dna farsa, nenadni izbruhi nasilja, vse to pa dr\u017ei skupaj nepredvidljivost resni\u010dnih \u010dlove\u0161kih protislovij. Film gradi na zvoku: mo\u0161ki poslu\u0161a korake svojega nekdanjega zasli\u0161evalca. Briljantni hitchcockovski uvod, ki ga Panahi razvije v raziskovanje moralnih dilem. \/\u2026\/ Film nam namesto odgovorov ponuja vpra\u0161anja: ali se je z nasiljem mogo\u010de soo\u010diti brez ma\u0161\u010devanja? Kaj bodo o filmu menili Iranci v prihodnosti, ko ga bodo kon\u010dno lahko svobodno gledali? Poleg tega nas Panahi, morda nevede, nagovarja v trenutku, ko se demokracije po svetu krhajo in strah postaja politi\u010dno orodje: kak\u0161ne odlo\u010ditve bomo sprejeli?\u00ab<br \/>\u2013 Ramin Bahrani<\/p>\n<p>\u00bbFilm je te\u017eko kriti\u010dno analizirati, ne da bi razkrili klju\u010dne dele zgodbe, ki skriva ve\u010d kot le eno presene\u010denje. Iranski cineast vzdr\u017euje napetost vse do zadnje, resni\u010dno izjemne sekvence. Gre hkrati za cini\u010dno farso o tiraniji iranskega re\u017eima in njegovih metodah ustrahovanja; izjemno u\u010dinkovit triler, v katerem se \u017ertve prelevijo v storilce perverznih dejanj in obratno; ter komedijo, ki se s smehom upira tragi\u010dnosti situacije. \/\u2026\/&nbsp;<b>Bila je samo nesre\u010da<\/b> nikakor ni \u2018samo\u2019 film na poti skozi kinematografe. To je mojstrovina poguma in \u010dlove\u010dnosti.\u00ab<br \/>\u2013 Laurent Cambon, <i>aVoir-aLire.com<\/i><\/p>\n<p>\u00bbPanahi v Cannes tokrat prihaja s filmom, ki je morda \u010dustveno najbolj neposreden doslej: zgodbo o dr\u017eavnem nasilju in ma\u0161\u010devanju, o trpljenju pod tiranijo, ki obstaja hkrati z na videz vsakdanjo normalnostjo. Film, v katerem ne manjka mra\u010dnih prebliskov satire, \u010drne komedije in farsi\u010dne grozljivke, deluje skoraj kot iranski disidentski poklon&nbsp;<b>Vikendu z Berniejem<\/b> (Weekend at Bernie\u2019s) ali celo Hitchcockovim <b>Te\u017eavam s Harryjem<\/b> (The Trouble With Harry). \/\u2026\/ Pred nami je \u0161e en nadvse prepri\u010dljiv resno-komi\u010den prispevek enega najbolj izvirnih in pogumnih predstavnikov svetovnega filma.\u00ab<br \/>\u2013 Peter Bradshaw, <i>The Guardian<\/i><\/p>\n<p>\u00bbTo je film, narejen iz perverznih simetrij in nepri\u010dakovanih rim: kot Dantejev sedmi krog pekla nas zgrabi za vest ter nas \u017eive pokoplje.\u00ab<br \/>\u2013 Sergi S\u00e1nchez, <i>Fotogramas<\/i><\/p>\n<p>\u00bbEna Panahijevih najve\u010djih odlik je od nekdaj bila njegova sposobnost, da vklju\u010di alegorije in metafore, ne da bi pri tem izgubil ob\u010dutek za like, dogodke in \u010dustva. To je tudi razlog, zakaj njegovi filmi odmevajo preko meja, \u010deprav ostajajo trdno zasidrani v iranskem \u017eivljenju. \/\u2026\/ Ta nepopolna, razdvojena skupina mo\u0161kih in \u017eensk, nagnetenih v Vahidov mali kombi \/\u2026\/, ne predstavlja le preseka dru\u017ebe, ampak tudi razli\u010dne ma\u0161\u010devalne impulze. In prav vsi delujejo resni\u010dno, kot celovito izrisane osebe.\u00ab<br \/>\u2013 Bilge Ebiri,<i> Vulture<\/i><\/p>\n<p>\u00bbGibajo\u010da vozila so uokvirjala drame \u0161tevilnih iranskih&nbsp;<i>arthouse<\/i> klasikov, od <b>Okusa \u010de\u0161nje<\/b> Abbasa Kiarostamija naprej \/\u2026\/, toda le redki med njimi so vozili v tako visoki dramati\u010dni prestavi ali tako suvereno krmarili med trilerjem in farso.\u00ab<br \/>\u2013 Justin Chang, <i>The New Yorker<\/i><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ pretresljiva, absurdisti\u010dna, na glavo obrnjena&nbsp;<i>caper<\/i> komedija \u2013 nekak\u0161na minimalisti\u010dna razli\u010dica filma <b>It\u2019s a Mad, Mad, Mad, Mad World<\/b>, navdihnjena z aktualno tragedijo v Iranu. \/\u2026\/ Film, v katerem ne manjka preobratov, \u0161okantnih razkritij in obe\u0161enja\u0161kega humorja.\u00ab<br \/>\u2013&nbsp;Graham Fuller, <i>The Arts Desk<\/i><\/p>\n<p>\u00bbLiki v filmu&nbsp;<b>Bila je samo nesre\u010da<\/b> so se zbrali skoraj kot tatovi diamantov v <b>Steklih psih<\/b> (Reservoir Dogs): da bi pokazali s prstom in izvr\u0161ili pravico. Njihov mra\u010dno zabavni podvig zdru\u017euje absurdizem Samuela Becketta z enim izmed Tarantinovih bolj besnih filmov o ma\u0161\u010devanju \u2013 pa naj se (za po\u010dasi tle\u010do dramo z neskon\u010dnimi prizori vo\u017eenj in postankom na porodni\u0161kem oddelku) sli\u0161i \u0161e tako \u010dudno.\u00ab<br \/>\u2013&nbsp;Peter Debruge, <i>Variety<\/i><\/p>\n<p>\u00bb<b>Bila je samo nesre\u010da<\/b> je drama o ma\u0161\u010devanju, komedija o kolektivnem ukrepanju (in ukrepanju na splo\u0161no), film ceste z nizko kilometrino in po\u010dasi kipe\u010di eti\u010dni triler. To je krik srca, komi\u010dno tuljenje v temo in eden najpomembnej\u0161ih filmov leta. \/\u2026\/ Ovinkasta, ganljiva in nepri\u010dakovano sme\u0161na zgodba o uporu.\u00ab<br \/>\u2013 Manohla Dargis,&nbsp;<i>The New York Times<\/i><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ zares izjemna prilika o empatiji, usmiljenju, pravi\u010dnosti, ob\u017ealovanju in nepote\u0161enem besu.\u00ab<br \/>\u2013 David Fear, <i>Rolling Stone<\/i><\/p>\n<p>\u00bbPanahi \u2013 in dober iranski film nasploh \u2013 potrebuje samo en kombi in nekaj likov, ki se preva\u017eajo naokrog, in dober film je zagotovljen.\u00ab <br \/>\u2013 Simon Popek, <i>Dnevnik <\/i><\/p>\n<p>\u00bbJafar Panahi, veliki iranski auteur \/&#8230;\/ je filme skoraj dvajset let snemal ilegalno, skrivaj, v hi\u0161nem priporu, zdaj pa je kon\u010dno film posnel tudi legalno (\u010deravno brez ustreznih dovoljenj), toda film&nbsp;<b>Bila je samo nesre\u010da<\/b> \u2013 remiks trilerja, road movieja, farse in politi\u010dne drame \u2013 ni kak apoliti\u010dni pop, ki hodi po prstih, temve\u010d jezen in napet obra\u010dun s totalitarnim teokratskim re\u017eimom \/&#8230;\/. Ko ma\u0161\u010devanje privzame strukturo pravne dr\u017eave, je soglasje o smrtni kazni \u010dedalje te\u017eje, obenem pa pravna dr\u017eava, ki tu spontano nastaja, kompromitira vse akterje, navsezadnje, re\u017eim jih je z represijo, manipulacijami in izsiljevanji prelevil v oportuniste \u2013 v male, takti\u010dne, skorumpirane, \u00bbpo\u0161astne\u00ab konformiste, ki pod pretvezo \u00bbpre\u017eivetja\u00ab mislijo le na osebne koristi. \/&#8230;\/ Zato tak\u0161ni re\u017eimi, kot je iranski, pre\u017eivijo \u2013 \u010de bi se sesuli, bi moralo preprosto preve\u010d ljudi gledati v tla. Pre\u017eivijo pa tudi zato, ker sku\u0161a druga, uporni\u0161ka, disidentska stran vedno na vsak na\u010din dokazati, da je moralno superiornej\u0161a in bolj humana \/&#8230;\/. Posneto po resni\u010dnih dogodkih, se razume. ZA+\u00ab<br \/>\u2013 Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<b>Bila je samo nesre\u010da<\/b> je zgodba o iskanju ljudi in kompromisov, o bole\u010dih razkritjih, o dogajanju v zaporih, o brutalnih tehnikah mu\u010denja, o te\u017eavah pri soo\u010danju z \u017eivljenjem po vrnitvi domov. Pri tem Panahi premi\u0161ljeno ne zapade v tema\u010dnost, ki bi jo morda pri\u010dakovali od tematike, temve\u010d pripoveduje skozi povsem realisti\u010dne, vendar obenem absurdno komi\u010dne situacije. V njih mu uspe potla\u010deno grozo, ki bruha na dan iz zlomljenih nekdanjih zapornikov, prepletati s humorjem in izlivi tako pristne \u010dlove\u010dnosti, da ob njej otopi \u0161e verski fanatizem. \/&#8230;\/ Jafar Panahi s tem filmom ne le opozori na zlo\u010dine proti \u010dlove\u0161tvu, ki jih trpijo politi\u010dni zaporniki in to ne samo iranski, ampak s prikazom te\u017eavnosti njihovega ponovnega vklju\u010devanja v \u017eivljenje v povsem banalnih situacijah ob\u010dinstvu predstavi perspektivo, s katero se je mogo\u010de poistovetiti, pa \u010deprav se ti liki pravzaprav odlo\u010dajo o tem, ali zagre\u0161iti umor. <b>Bila je samo nesre\u010da<\/b> potrjuje Panahija kot izjemnega avtorja.\u00ab<br \/>\u2013 Igor Harb, <em>Radio Slovenija<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Po\u010dasi tle\u010di, ovinkasti moralni triler, ki ga je Jafar Panahi zgradil na lastnih zaporni\u0161kih izku\u0161njah, zastavlja kompleksna vpra\u0161anja o ma\u0161\u010devanju, travmi in odpu\u0161\u010danju, pri tem pa ves \u010das ohranja smisel za trpki humor. Zlata palma v Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":402700,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/402686"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/402700"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=402686"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}