zgodba
<\/b>Mihrije, Sina in Jasna so najbolj\u0161e prijateljice v zgodnjih dvajsetih. Zaradi fantovskega \u017eivljenjskega sloga se pogosto znajdejo v konfliktu s konservativnim okoljem. Ko spoznajo transspolno \u017eensko po imenu Fantasy, se jim odpre nov svet …<\/p>\n
iz prve roke
<\/b>\u00bbFilm se poglablja v ponovno prebujenje dolgo zadu\u0161enega \u017eenskega pogleda ter \u017eenske vabi, da se zazrejo vase z lastnimi o\u010dmi, ne skozi prizmo zunanjih pri\u010dakovanj. \/\u2026.\/ Namenjen je vsem tistim, ki so svoje prave identitete, duhove in ljubezni skrivali pred terorjem in nasiljem \u2018normativnega\u2019. Svetloba prihaja skozi razpoke in osvetljuje rane. Z ljubeznijo za ljubezen! Ljubiti! Ljubiti!\u00ab
\u2013 Kukla<\/p>\n
kritike
<\/b>\u00bbFantasy<\/b>, radosten poklon sestrstvu in samoodkrivanju, ponuja edinstveno ne\u017een razmislek o queerovskem \u017eivljenju. \/\u2026\/ Gre za \u010dudovito raziskujo\u010de delo, ki si na novo zami\u0161lja, kaj pomeni biti \u017eenska, prijateljica in sestra. \/\u2026\/ To ni le film, ampak eksperiment, ki filmsko ustvarjalnost uporabi kot sredstvo kolektivnega razcveta. \/\u2026\/ Fantasy<\/b> je suveren, energi\u010den in \u017eanrsko kljubovalen prvenec \/\u2026\/.\u00ab
\u2013 Isabel Jacobs, East European Film Bulletin<\/i><\/p>\n
\u00bbEleganten, o\u010darljiv prvenec slovenske scenaristke in re\u017eiserke Kukle \/\u2026\/ je drama o odra\u0161\u010danju, za\u010dinjena z magi\u010dnim realizmom in ostro feministi\u010dno kritiko.\u00ab
\u2013 Stephen Dalton, The Film Verdict<\/i><\/p>\n
\u00bbS Fantasy<\/b> je Kukli uspel redek dose\u017eek: kratkometra\u017eec raz\u0161iriti v \u0161e bolj impresiven celove\u010derni film.\u00ab
\u2013 Marko Stojiljkovi\u0107, Cineuropa<\/i><\/p>\n
\u00bbV filmu, ki raziskuje razlike med tem, kako do\u017eivljamo sami sebe, in tem, kako nas dojemajo drugi, je ansambel nadarjenih igralk v svoje vloge vnesel izjemno karizmo in pristnost.\u00ab
\u2013 utemeljitev kolektivne nagrade za najbolj\u0161o igralko v Sarajevu <\/p>\n
\u00bbGre predvsem za film o odra\u0161\u010danju, ki v ospredje postavlja vpra\u0161anje svobodne izbire in fluidnosti identitete v svetu, ki posamezniku na vsakem koraku diktira, kaj se spodobi in kaj ne, kaj je dovoljeno in kaj nesprejemljivo. \/…\/ A kar dela Kuklin film v polju doma\u010de kinematografije poseben, ni le tema, ki v slovenskem filmskem prostoru doslej prakti\u010dno ni obstajala, temve\u010d tudi navdihujo\u010da fluidnost, ki se iz neujemljivih identitet protagonistk prena\u0161a tudi v samo filmsko formo. Kot je za re\u017eiserko zna\u010dilno, njen avtorski izraz prehaja med videospotovsko estetiko in klasi\u010dnim igranim filmom, kar \u010dudovito dopolnjujejo tudi dinami\u010dna monta\u017ea Lukasa Miheljaka in glasbeni vlo\u017eki Relje \u0106upi\u0107a, ki preudarno poudarijo fantazijske elemente in notranja do\u017eivljanja protagonistk. Medtem Kuklino avtorsko vizijo ves \u010das uigrano nadgrajuje tudi direktor fotografije Lazar Bognanovi\u0107, ki to drzno filmsko do\u017eivetje zaokro\u017ei v vizualno osupljivo, mestoma intimno, spet drugje fantasti\u010dno popotovanje.\u00ab
\u2013 Veronika Zakonj\u0161ek, Dnevnik <\/i><\/p>\n
\u00bbTematsko vstopa tja, kjer slovenski film pogosto okleva: v preplet spolne identitete, migracijskih izku\u0161enj in razrednega polo\u017eaja. Vendar Kukle ne zanima naturalizem, niti sociolo\u0161ki: svoje like oblikuje ne skozi njihove dru\u017ebene vloge, temve\u010d skozi njihove izmike. Morda zato delujejo manj kot psiholo\u0161ko zaokro\u017eene osebnosti in bolj kot nosilke razli\u010dnih oblik subverzije. Od gledalke, gledalca je odvisno, ali bosta to videla kot primanjkljaj, ali kot nekaj skladnega s filmsko logiko, ki svojo energijo \u010drpa iz estetike, ne iz pripovedne iz\u010drpnosti. Fantasy<\/b> tako ni film, ki bi ga merili po konvencijah pripovednosti, temve\u010d po oblikovni inovativnosti. Njegov najve\u010dji dose\u017eek je vzpostavitev vizualnega sistema, v katerem postane spolna fluidnost prepoznavna ne le na ravni likov, temve\u010d v sami zgradbi filmskega jezika. Ko film neprisiljeno prehaja med realisti\u010dno in fantazijsko ravnjo, med videospotom in fikcijo, med notranjim in zunanjim, hkrati prehaja med identitetami. Kuklin prvenec je v kontekstu sodobnega slovenskega filma prelomen ne toliko zaradi tematske drznosti, temve\u010d zaradi formalne suverenosti, s katero to temo prevede v vizualno, in v izrazito osebno obliko filmskega jezika.\u00ab
\u2013 Tina Poglajen, Radio Slovenija<\/p>\n
portret avtorice
<\/b>Kukla, rojena leta 1991 v Bre\u017eicah, je filmska re\u017eiserka in glasbenica. Leta 2014 je kon\u010dala \u0161tudij filmske in televizijske re\u017eije na ljubljanski AGRFT. Za kratkometra\u017eec Sestre<\/b> je prejela veliko nagrado na Mednarodnem festivalu kratkih filmov v Clermont-Ferrandu in nagrado ob\u010dinstva na festivalu Premiers Plans v Angersu. S Fantasy<\/b> je kratkometra\u017eec nadgradila v celove\u010derni film. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Mlada slovenska re\u017eiserka Kukla se v svojem celove\u010dernem prvencu spra\u0161uje: \u00bbKdo sem, ko ni ve\u010d nikogar, ki bi me dolo\u010dal?\u00ab Film je glavnim igralkam prinesel nagrado za ansambelsko igro na festivalu v Sarajevu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":402547,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/402356"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/402547"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=402356"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}